I. Slavljenje in češčenje

2626 Slavljenje izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir slehernega blagoslova.

2627 Dve temeljni obliki izražata to gibanje: zdaj se dviga molitev, nošena v Svetem Duhu, po Kristusu k Očetu (hvalimo ga, ker nas je blagoslovil; prim. Ef 1,3-14; 2 Kor 1,3-7; 1 Pt 1,3-9); zdaj ponižno prosi za milost Svetega Duha, ki po Kristusu prihaja od Očeta (tedaj nas on blagoslavlja; prim. 2 Kor 13,13; Rim 15,5-6.13; Ef 6,23-24).

2628 Češčenje (adoracija) je prva drža, prvo razpoloženje človeka, ki pred svojim Stvarnikom priznava, da je od njega ustvarjen. Adoracija (božje češčenje) poveličuje veličino Gospoda, ki nas je naredil (prim. Ps 95,1-6), in vsemogočnost Odrešenika, ki nas osvobaja zla. V adoraciji duh pada na tla pred “kraljem veličastva” (Ps 24,9-10) in v sveti spoštljivosti molči pred “vedno večjim” Bogom (sv. Avguštin, Psal. 62,16). Češčenje trikrat svetega in nadvse ljubečega Boga prepoji človeka s ponižnostjo in daje našim prošnjam trdno zaupanje.