3. člen: Cerkev, mati in vzgojiteljica

2030 Kristjan izpolnjuje svojo poklicanost v Cerkvi, v občestvu z vsemi krščenimi. Od Cerkve prejema božjo besedo, ki vsebuje to kar uči “Kristusova postava” (Gal 6,2). Od Cerkve prejema milost zakramentov, ki ga vzdržuje na “poti”. Od Cerkve zve za zgled svetosti, v povsem sveti Devici Mariji prepoznava podobo in izvir svetosti Cerkve, razpoznava jo v pristnem pričevanju tistih, ki jo živijo; odkriva jo v duhovnem izročilu in v dolgi zgodovini svetnikov, ki so živeli pred njim in jih bogoslužje slavi v letnem krogu svetnikov.

2031 Nravno življenje je duhovno bogoslužje. “Svoja telesa darujemo v živo, sveto in Bogu všečno daritev” (Rim 12,1) znotraj Kristusovega telesa, ki ga sestavljamo, in v občestvu z darovanjem njegove evharistije. V bogoslužju in obhajanju zakramentov se molitev in poučevanje združujeta s Kristusovo milostjo, da tako razsvetljujeta in nahranjata krrščansko dejavnost. Kot celota krščanskega življenja tako tudi nravno življenje najde svoj studenec in vrhunec v evharistični daritvi.