170 Ne verujemo v obrazce, ampak v stvarnosti, katere obrazci izražajo in glede katerih nam vera omogoča, da se jih “dotikamo”. “Dejanje (vere) verujočega se ne ustavi pri povedi, temveč pri (povedani) stvarnosti” (sv. Tomaž Akv., s.th. 2-2,1,2, ad 2). Vendar se tem stvarnostim približamo s pomočjo teh obrazcev (formulacij) vere. Obrazci nam omogočajo izražati vero in jo predajati, jo obhajati v skupnosti, jo usvajati ter bolj in bolj živeti iz nje.

171 Cerkev, ki je “steber in temelj resnice” (1 Tim 3,15), zvesto ohranja “vero, ki je bila svetim izročena enkrat za vselej” (Jud 3). Cerkev je tista, ki ohranja spomin na Kristusove besede, ona predaja iz roda v rod izpovedovanje vere apostolov. Kakor mati, ki uči svoje otroke govoriti in prav s tem razumevati ter priobčevati, nas Cerkev, naša mati, uči govorico vere, da bi nas uvajala v umevanje vere in življenje iz vere.