222 Verovati v enega Boga in ga ljubiti z vsem svojim bitjem ima neizmerne posledice za vse naše življenje:

223 To se pravi spoznavati veličino in veličastvo Boga: “Glej, Bog je tako velik, da ga ne doumemo” (Job 36,26). Zato je treba “Bogu služiti kot prvemu” (sv. Ivana Arška, dictum).

224 To se pravi živeti v zahvaljevanju: če je Bog samo eden, potem vse tisto, kar smo in kar imamo, prihaja od njega: “Kaj imaš, česar bi ne bil prejel?” (1 Kor 4,7). “Kako naj povrnem Gospodu vse dobro, kar mi je storil?” (Ps 116,11-12).

225 To se pravi poznati edinost in resnično dostojanstvo vseh ljudi: Vsi so ustvarjeni “po božji podobi in sličnosti” (1 Mz 1,26).

226 To se pravi dobro uporabljati ustvarjene reči. Vera v enega Boga nas uči uporabljati vse tisto, kar ni Bog, toliko, kolikor nas to približuje njemu, in odtrgati se od tega toliko, kolikor nas od odvrača od njega (prim. Mt 5,29- 30; 16,24; 19,23-24):
Moj Gospod in moj Bog, vzemi mi vse tisto, kar me oddaljuje od tebe in daj mi vse tisto, kar me tebi približuje. Moj Gospod in moj Bog, odtrgaj me od mene samega, da se vsega dam tebi (sv. Nikolaj de Flüe, molitev).

227 To se pravi zanesti se na Boga v vsaki okoliščini, celo v nezgodi. Molitev sv. Terezije Velike to čudovito izraža:
Nič naj te ne vznemirja/ nič naj te ne plaši vse mine/ Bog se ne spreminja
potrpežljivost vse doseže/ kdor se Boga drži
mu ničesar ne manjka/ Bog edini zadostuje (Pesmi, 30).

NA KRATKO

228 “Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini! (5 Mz 6,4; Mr 12,29). “Najvišje bitje je nujno eno samo, tako da mu ni enakega. (...) Če Bog ni en sam, potem ni Bog” (Tertulijan, Marc. 1,3).

229 Vera v Boga nas vodi do tega, da se obrnemo k njemu edinemu kot svojemu prvemu izviru in svojemu poslednjemu cilju, in da ničemur ne damo prednost pred njim in ga z ničemer ne nadomestimo.

230 Tudi ko se razodene, ostane Bog neizrekljiva skrivnost: “Če bi ga ti doumel, bi to ne bil Bog” (sv. Avguštin, serm. 52,6,16).

231 Bog naše vere se je razodel kot Tisti, ki je; kot “velik v milosti in zvestobi” (2 Mz 34,6); kot Resnica in Ljubezen sama.