2012 “Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu … Zakaj tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, pa je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal” (Rim 8,28- 30).

2013 “Vsi kristjani, naj bodo kateregakoli stanu ali položaja, so poklicani k polnosti krščanskega življenja in k popolnosti ljubezni” (C 40). Vsi so poklicani k svetosti: “Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče” (Mt 5,48).

Za dosego te popolnosti naj verniki uporabljajo moči, ki so jih prejeli po meri Kristusovega daru, da bodo hodili po Kristusovih stopinjah in se upodobili po njem, v vsem poslušni Očetovi volji, in da se bodo z vso velikodušnostjo posvečali božji slavi in službi bližnjemu. Tako bo svetost božjega ljudstva zrasla do obilnih sadov, kakor se v zgodovini Cerkve sijajno kaže v življenju tolikerih svetnikov (C 40).

2014 Duhovni napredek teži k vedno globljemu zedinjenju s Kristusom. To zedinjenje se imenuje “mistično”, ker je deležno Kristusove skrivnosti po zakramentih – “svetih skrivnostih” – in v Kristusu skrivnosti svete Trojice. Bog nas vse kliče k temu notranjemu
zedinjenju z njim, četudi so posebne milosti ali izredna znamenja tega mističnega življenja podarjena samo nekaterim zato, da bi razodevala vsem podarjeni nezasluženi dar.

2015 Pot k popolnosti gre prek križa. Ni svetosti brez odpovedi in brez duhovnega boja (Prim. 2 Tim 4). Duhovni napredek vključuje askezo in zatajevanje (mortificatio), ki polagoma vodita k življenju v miru in veselju blagrov:

Tisti, ki se vzpenja kvišku, se nikoli ne ustavi, da bi šel od začetka, v začetek prek začetkov, ki nimajo konca. Nikoli se tisti, ki se vzpenja, ne ustavi, da bi si želel tega, kar že pozna (sv. Gregor iz Nise, hom. in Cant. 8).

2016 Otroci naše matere svete Cerkve po pravici upajo na milost stanovitnosti do konca in povračilo od Boga, svojega Očeta, za dobra dela, izvršena z njegovo milostjo v občestvu z Jezusom (Prim. Trid. k.: DS 1576). Držeč se istega življenjskega pravila so verujoči deležni “blaženega upanja” tistih, ki jih božje usmiljenje zbira v “sveto mesto, novi Jeruzalem, ki
prihaja z neba od Boga, pripravljen kot nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina” (Raz 21,2).

Na kratko

2017 Milost Svetega Duha nam podeli božjo pravičnost. Ko nas po veri in krstu združi s Kristusovim trpljenjem in vstajenjem, nas Duh stori deležne njegovega življenja.

2018 Opravičenje, tako kot spreobrnjenje, kaše oba obraza. Pod nagibanjem milosti se človek obrne k Bogu in se odvrne od greha, ko tako prejme odpuščanje in pravičnost od zgoraj.

2019 Opravičenje vsebuje odpuščanje grehov, posvečenje in prenovitev notranjega človeka.

2020 Opravičenje nam je bilo zasluženo s Kristusovim trpljenjem. Daje se nam prek krsta. Upodobi nas po pravičnosti Boga samega, ki nas naredi pravične. Za svoj cilj ima božjo in Kristusovo slavo ter dar večnega življenja. Opravičenje je najodličnejše delo božjega usmiljenja.

2021 Milost je pomoč, ki nam jo Bog daje, da se odzovemo svoji poklicanosti, ki je v tem, da postanemo njegovi posvojeni sinovi. Milost nas uvede v globine troedinega božjega življenja.

2022 Božja pobuda v delu milosti prehiteva, pripravlja in prebuja človekov svobodni odgovor. Milost ustreza globokim težnjam človeške svobode. Milost to svobodo poziva k sodelovanju in jo spopolnjuje.

2023 Posvečujoča milost je zastonjski dar, ki nam ga Bog dá iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da jo ozdravi greha in posveti.

2024 Posvečujoča milost nas naredi “prijetne Bogu”. Karizme, posebne milosti Svetega Duha, so naravnane na posvečujočo milost in imajo za cilj skupni blagor Cerkve. Bog deluje tudi po mnogoterih dejanskih milostih, ki jih razlikujemo od habitualne milosti, ki je trajno v nas.

2025 Naše zasluženje pred Bogom obstaja samo na podlagi svobodnega sklepa Boga, da človeka pridruži delovanju svoje milosti. Zasluženje pripada na prvem mestu božji milosti, na drugem mestu človekovemu sodelovanju. Človekovo zasluženje ima svojo utemeljenost navsezadnje le v Bogu.

2026 Milost Svetega Duha nam more na osnovi našega adoptivnega sinovstva podeliti resnično zaslužnost po nezasluženi božji pravičnosti. Ljubezen v nas je glavni vir zasluženja pred Bogom.

2027 Nihče si ne more sam zaslužiti prve milosti, ki je na začetku spreobrnjenja. Ob nagibanju Svetega Duha moremo zase in za druge zaslužiti vse milosti, ki so koristne za doseganje večnega življenja, pa tudi za potrebne časne dobrine.

2028 “Klic k polnosti krščanskega življenja in k popolni ljubezni je namenjen vsem, ki verujejo v Kristusa” (C 40). “Krščanska popolnost ima le eno mejo, to namreč, da nima nobene” (sv. Gregor iz Nise, v.Mos.).

2029 “Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi, naj vzame svoj križ ter hodi za menoj” (Mt 16,24).