II. "Gospodova molitev"

2765 Izročeni izraz “Gospodova molitev” pomeni, da nas je molitev k našemu Očetu naučil in nam jo dal Gospod Jezus. Ta molitev, ki prihaja do nas od Jezusa, je zares edinstvena: je “Gospodova”. Kajti z ene strani nam z besedami te molitve edini Sin daje besede, ki mu jih je dal Oče (prim. Jn 17,7): je učitelj naše molitve. Z druge strani kot učlovečena Beseda pozna v svojem človeškem srcu potrebe svojih človeških bratov in sester in nam jih razodeva: je vzor naše molitve.

2766 Toda Jezus nam ne zapušča obrazca, ki naj bi ga mehanično ponavljali (prim. Mt 6,7; 1 Kr 18,26-29). Kakor velja to za vsako ustno molitev, je božja beseda tista, po kateri Sveti Duh uči božje otroke moliti k svojemu Očetu. Jezus nam podarja ne samo besede naše sinovske molitve, podarja nam hkrati Duha, po katerem postanejo te besede v nas “duh in življenje” (Jn 6,63). Še več: dokaz in možnost za našo sinovsko molitev je v tem, da je Oče “poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: 'Aba, Oče!’” (Gal 4,6). Ker naša molitev razlaga naše želje pri Bogu, tudi tisti, “ki preiskuje srca”, Oče, “ve, kaj namerava Duh: saj prosi za svete, v skladu z božjo voljo” (Rim 8,27). Molitev k našemu Očetu se vključuje v skrivnostno pošiljanje Sina in Duha.