1468 “Poenitentiae omnis in eo vis est, ut nos in Dei gratiam restituat, cum eoque summa amicitia coniugat”. “Vsa moč pokore je v tem, da nas ponovno postavi v božjo milost in nas poveže z Bogom v najglobljem prijateljstvu” (Rim. kat. 2,5.18). Vsebina in učinek tega zakramenta sta torej sprava z Bogom. Pri tistih, ki prejmejo zakrament pokore s skesanim srcem in s pobožnostjo, “se pogostokrat pridruži mir in veselje z močno duhovno tolažbo” (Trid. konc.:DS 1674). Kajti zakrament sprave z Bogom prinaša resnično “duhovno vstajenje”, vrnitev dostojanstva in tistih dobrin življenja božjih otrok, izmed katerih najdragocenejša je prijateljstvo z Bogom (Lk 15,32).

1469 Ta zakrament nas spravi s Cerkvijo. Greh oškoduje ali pretrga bratsko občestvo. Zakrament pokore to občestvo popravi ali znova vzpostavi. V tem pomenu ne ozdravi samo tistega, ki je znova sprejet v cerkveno občestvo, ampak tudi oživljajoče učinkuje na življenje Cerkve, ki je trpela zaradi greha enega izmed svojih udov (prim. 1 Kor 12,26). Grešnika, znova sprejetega ali okrepljenega v občestvu svetih, utrjuje z izmenjavo duhovnih dobrin med vsemi živimi udi Kristusovega telesa, bodisi da so še v stanju zemeljskega romanja, ali pa so že v nebeški domovini (prim. C 48-50):

Dodati pa je treba, da so tako rekoč posledica take sprave z Bogom druge sprave, ki prinašajo zdravilo za vse druge prelome, ki jih je povzročil greh: spokornik se po odpuščanju spravi sam s seboj v najgloblji globini svojega bitja, kjer pride spet do svoje notranje resnice; spravi se z brati, ki jih je kakorkoli prizadel ali žalil; spravi se s Cerkvijo; spravi se z vsem stvarstvom (SP 31).

1470 Ko se grešnik v tem zakramentu prepusti sodbi usmiljenega Boga, na neki način že vnaprej doživlja (anticipira) sodbo, ki ji bo podvržen ob koncu tega zemeljskega življenja. Kajti prav sedaj, v tem življenju, nam je dana na voljo izbira med življenjem in smrtjo in samo po poti spreobrnjenja moremo vstopiti v božje kraljestvo, iz katerega nas je veliki greh izključil (prim 1 Kor 5,11; Gal 5,19-21; Raz 22,15). Ko se grešnik s spokornostjo in vero spreobrne h Kristusu, preide iz smrti v življenje “in ne pride v obsodbo” (Jn 5, 24).