4. člen: "Jezus Kristus je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen"

571 Velikonočna skrivnost Kristusovega križa in vstajenja je v srcu vesele novice, ki jo morajo apostoli in za njimi Cerkev oznanjati svetu. Odrešenjski božji načrt se je izvršil “enkrat za vselej” (Heb 9,26) z odrešilno smrtjo njegovega Sina Jezusa Kristusa.

572 Cerkev ostaja zvesta “razlagi vseh pisem”, ki jo je Jezus sam podajal pred svojo veliko nočjo in po njej: “Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?” (Lk 24,26-27.44-45). Jezusovo trpljenje je dobilo svojo konkretno zgodovinsko obliko na podlagi dejstva, da so ga “starešine, veliki duhovniki in pismouki zavrgli” (Mr 8,31) in ga “izročili poganom, da so ga zasmehovali, bičali in križali” (Mt 20,19).

573 Vera torej more poizkusiti, da bi raziskala okoliščine Jezusove smrti, ki jih zvesto podajajo evangeliji (prim. BR 19) in jih osvetljujejo drugi zgodovinski viri, da bi bolje dojela smisel odrešenja.