101 Da bi se ljudem razodeval, jim Bog v svoji dobrotljivi naklonjenosti govori s človeškimi besedami: “Božje besede, izražene v človeških jezikih, so se namreč priličile človeški govorici, kakor si je nekoč Beseda večnega Očeta privzela nebogljeno človeško meso in postala podobna ljudem” (BR 13).

102 Z vsemi besedami Svetega pisma izreka Bog samo eno besedo, svojo edino Besedo, v kateri izreka sebe v vsej celoti (prim. Heb 1,1-3):

Spomnite se, da je to ena in ista božja beseda, ki se razteza v celotnem Svetem pismu, da je to ena in ista Beseda, ki zveni na ustnicah vseh svetih pisateljev; tista Beseda, ki zaradi tega, ker je bila v začetku Bog pri Bogu, ne potrebuje zlogov, ker ni podložna času (sv. Avguštin, Psal. 103,4,1).

103 Zaradi tega je Cerkev vedno spoštovala Sveto pismo podobno kakor spoštuje tudi Gospodovo telo. Cerkev neprenehoma daje na voljo vernikom kruh življenja, ki ga jemlje z mize božje besede in Kristusovega telesa (prim. BR 21).

104 V Svetem pismu Cerkev neprenehoma najdeva svojo hrano in svojo moč (prim. BR 24), kajti v njem ne sprejema le človeško besedo, marveč to, kar resnično je, božjo besedo (prim. 1 Tes 2,13). “Oče, ki je v nebesih, prihaja v svetih knjigah ljubeče svojim otrokom naproti in se z njimi pogovarja” (BR 21).