2044 Zvestoba krščenih je prvenstveni pogoj za oznanjevanje evangelija in za poslanstvo Cerkve v svetu. Če naj oznanilo odrešenja pred ljudmi pokaže svojo moč resnice in izžarevanja, ga mora potrjevati pričevanje življenja kristjanov. “Že samo pričevanje krščanskega življenja in dobra dela, ki jih store v nadnaravnem duhu, imajo moč, da pritegnejo ljudi k veri in k Bogu” (LA 6).

2045 Ker so kristjani udje telesa, katerega glava je Kristus (prim. Ef 1,22), prispevajo s stanovitnostjo svojih prepričanj in svoje nravnosti h graditvi Cerkve. Cerkev se veča, raste in se razvija s svetostjo svojih vernikov (C 39) do “popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu” (Ef 4,13).

2046 S svojim življenjem po Kristusu kristjani pospešujejo prihod božjega kraljestva, “kraljestva pravičnosti, resnice in miru” (RiM, hvalospev Kristusu Kralju). Vendar zato ne opuščajo svojih zemeljskih nalog. Zvesti svojemu Učitelju jih izpolnjujejo pošteno, potrpežljivo in z ljubeznijo.

NA KRATKO

2047 Nravno življenje je duhovno bogočastje. Krščansko dejavnost najde svojo hrano v bogoslužju in obhajanju zakramentov.

2048 Cerkvene zapovedi se tičejo nravnega in krščanskega življenja, ki je zedinjeno z bogoslužjem in dobiva iz njega hrano.

2049 Učiteljsko službo v stvareh nravnosti pastirji Cerkve opravljajo redno izvršujejo v katehezi in pridiganju na temelju deseterih zapovedi, ki izražajo za vsakega človeka veljavna načela nravnega življenja.

2050 Papež in škofje kot verodostojni učitelji oznanjajo božjemu ljudstvu vero, ki jo je treba sprejemati in izvajati v nravnem življenju. Njihova naloga je tudi izjavljati se glede nravnih vprašanj, s področja naravne postave in razuma.

2051 Nezmotnost učiteljstva pastirjev se razteza na vse tiste prvine nauka z nravnimi vred, brez katerih odrešenjsko-zveličavnih resnic vere ni mogoče ohranjati, razlagati ali izpolnjevati