954 Troje stanj Cerkve. “Dokler torej ne pride Gospod v svoji slavi in vsi angeli z njim in dokler mu ne bo, potem ko bo končana smrt, vse podvrženo, potujejo nekateri izmed njegovih učencev na zemlji, drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo, in spet drugi uživajo slavo, ko 'jasno gledajo samega troedinega Boga, kakršen je’”(C 49):
Vendar pa smo, čeprav na različni stopnji in na različen način, vsi združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega ter prepevamo isto himno slave našemu Bogu. Vsi namreč, ki so Kristusovi in imajo njegovega Duha, se zraščajo v eno Cerkev in so med seboj zedinjeni v Kristusu (C 49).
955 “Zedinjenje potnikov z brati, ki so zaspali v Kristusovem miru, se nikakor ne pretrga, temveč se, kakor uči stalna vera Cerkve, s skupno deležnostjo pri duhovnih dobrinah še okrepi” (C 49).
956 Priprošnja svetnikov. “Ker so namreč nebeščani tesneje zedinjeni s Kristusom, zato celotno Cerkev krepkeje utrjujejo v svetosti … Ne nehajo … prositi za nas pri Očetu, darujoč zasluženja, ki so jih pridobili na zemlji po edinem sredniku med Bogom in ljudmi, Kristusu Jezusu … Njihova bratska skrbnost je v zelo veliko oporo naši slabosti” (C 49).
Ne jokajte, po smrti vam bom v večjo korist in vam bom učinkoviteje pomagal, kakor sem vam mogel v življenju (besede umirajočega sv. Dominika svojim bratom, prim. Jourdain de Saxe, lib. 93).
Nebesa bom preživljala tako, da bom delala dobro na zemlji (sv. Terezija Deteta Jezusa, verba).
957 Občestvo s svetniki. “Ne obhajamo spomina svetnikov le zaradi njihovega zgleda, ampak še bolj zato, da bi se z izvrševanjem bratovske ljubezni okrepila enota vse Cerkve v Duhu. Kajti kakor nas krščanska medsebojna združenost potnikov vodi bliže h Kristusu, tako nas povezanost s svetniki združuje s Kristusom. Iz njega kakor iz studenca in glave priteka vsa milost in življenje samega božjega ljudstva” (C 50):
Kristusa molimo, ker je Božji Sin, mučence pa ljubimo kot Gospodove učence in posnemovalce. To se spodobi zaradi njihove neprimerljive predanosti svojemu kralju in učitelju. O, da bi tudi mi mogli postati njihovi tovariši in součenci (sv. Polikarp, mart. 17).
958 Občestvo z rajnimi. “V globoki zavesti te medsebojne povezanosti celotnega skrivnostnega telesa Jezusa Kristusa, je potujoča Cerkev že od prvih časov krščanske vere z veliko pobožnostjo gojila spomin na rajne in je zanje darovala tudi spravno-prosilna dela, 'ker je sveta in zveličavna misel moliti za rajne, da bi bili grehov rešeni’ (2 Mkb 12,46)” (C 50). Naša molitev zanje more ne le pomagati jim, marveč tudi napraviti njihovo priprošnjo za nas učinkovito.959 V eni sami božji družini. “Ko se v medsebojni ljubezni in v enem slavljenju presvete Trojice povezujemo drug z drugim vsi, ki smo božji otroci in v Kristusu ena družina, ustrezamo notranji poklicanosti Cerkve” (C 51).
NA KRATKO960 Cerkev je “občestvo svetnikov (svetih)”: ta izraz najprej označuje “svete reči” (“sancta”), predvsem evharistijo, s katero “se predstavlja in uresničuje edinost vernikov, ki v Kristusu sestavljajo eno telo” (C 3).
961 Ta izraz označuje tudi občestvo “svetih oseb” (“sancti”) v Kristusu, ki je “za vse umrl”, tako da to, kar kdorkoli stori ali trpi v Kristusu in za Kristusa, prinaša sad za vse.
962 “Verujemo v občestvo vseh Kristusovih vernikov, to je tistih, ki romajo na zemlji, umrlih, ki se očiščujejo, in tistih, ki uživajo nebeško blaženost; vsi ti se zraščajo v eno samo Cerkev. In verujemo, da nam je v tem občestvu na voljo ljubezen usmiljenega Boga in njegovih svetnikov, ki vedno radi uslišujejo naše prošnje” (Viblj 30).