391 Zadaj za to odločitvijo (izbiro) nepokorščine naših prvih staršev obstaja glas, ki zapeljuje, ter nasprotuje Bogu (prim. 1 Mz 3,4-5) in ki ju iz nevoščljivosti privede do padca v smrt (prim. Mdr 2,24). Sveto pismo in izročilo Cerkve vidita v tem bitju padlega angela, imenovanega satan ali hudič (prim. Jn 8,44; Raz 12,9). Cerkev uči, da je bil to najprej dober angel, ki ga je ustvaril Bog. “Diabolus enim et alii daemones a Deo quidem natura creati sunt boni, sed ipsi per se facti sunt mali – Hudič in drugi zli duhovi so ustvarjeni od Boga po svoji naravi kot dobri, a so sami od sebe postali zlobni” (4. lateranski koncil leta 1215: DS 800).

392 Sveto pismo govori o grehu teh angelov (prim. 2 Pt 2,4). Ta “padec” obstaja v svobodni izbiri teh ustvarjenih duhov, ki so radikalno in nepreklicno odklonili Boga in njegovo kraljestvo. Odsev tega upora najdemo v besedah skušnjavca našim prvim staršem: “Postala bosta kakor Bog” (1 Mz 3,5). Hudič “greši že od začetka” (1 Jn 3,8), je “oče laži” (Jn 8,44).

393 Narava nepreklicnosti njihove izbire in ne pomanjkanje neskončnega božjega usmiljenja je vzrok, da greh angelov ne more biti odpuščen. “Po padcu zanje ni kesanja, kakor ni kesanja za ljudi po smrti” (sv. Janez Damaščan, f.o. 2,4: PG 94,877C).

394 Sveto pismo izpričuje pogubni vpliv njega, ki ga Jezus imenuje “ubijalca od začetka” (Jn 8,44) in ki je skušal celo Jezusa odvrniti od poslanstva, prejetega od Očeta (prim. Mt 4,1-11). “Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela” (1 Jn 3,8). Glede na posledice najusodnejše od teh del je bilo lažnivo zapeljevanje, ki je človeka zavedlo k nepokorščini do Boga.

395 Vendar pa satanova moč ni neskončna. Satan je samo ustvarjeno bitje, močno zaradi tega, ker je zgolj duh, toda še vedno samo ustvarjeno bitje: graditve božjega kraljestva ne more preprečiti. Čeprav satan deluje v svetu s sovraštvom zoper Boga in njegovo kraljestvo v Jezusu Kristusu, in čeprav njegovo delovanje povzroča veliko škodo – duhovne narave in posredno tudi fizične narave – za vsakega človeka in za družbo, vendar dopušča to delovanje božja previdnost, ki z močjo in blagostjo usmerja zgodovino človeka in sveta. Božje dopuščanje hudičevega delovanja je nemajhna skrivnost, toda vemo, “da njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu” (Rim 8,28).