Binkošti

731 Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).

732 Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva svete Trojice. S svojim prihodom – in prihajanjem, ki se ne konča – daje Sveti Duh, da svet vstopi v “poslednje čase”, v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:

Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila (Bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah; privzet je v evharistično bogoslužje po obhajilu).

Sveti Duh – Dar Boga

733 “Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8.16) in ljubezen je prvi dar, ki vsebuje vse druge. To ljubezen “je Bog izlil v naša srca po Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5).

734 Ker smo zaradi greha mrtvi ali vsaj ranjeni, je prvi učinek daru ljubezni odpuščanje naših grehov. Občestvo Svetega Duha (2 Kor 13,13) je tisto, ki v Cerkvi vrača krščencem “sličnost” z Bogom, izgubljeno z grehom.

735 Sveti Duh nam torej daje “aro” ali “prvine” naše dediščine (prim. Rim 8,23; 2 Kor 1,21): sámo življenje svete Trojice, ki je ljubiti tako, “kakor nas je on ljubil” (prim. 1 Jn 4,11-12). Ta ljubezen (agape, caritas iz 1 Kor 13) je počelo novega življenja v Kristusu, ki nam je omogočeno, ker smo “prejeli moč, moč Svetega Duha” (Apd 1,8).

736 Prav po tej moči Duha morejo božji otroci obroditi sad. Tisti, ki nas je vcepil na pravo vinsko trto, nam bo dal, da bomo “obrodili sad Duha, ki je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje” (Gal 5,22- 23). “Duh je naše življenje”: bolj ko se odpovedujemo sebi (prim. Mt 16,24-26), bolj tudi “delamo po Duhu” (Gal 5,25).

Ko nas Sveti Duh združi s seboj, nas naredi duhovne, znova uvede v raj, vodi v nebeško kraljestvo in v posinovljenje, daje zaupanje, da Boga kličemo Očeta in da smo deležni Kristusove milosti, da se imenujemo otroci luči in smo deležni večne slave (sv. Bazilij, Spir. 15,36).

Sveti Duh in Cerkev

737 Poslanstvo Kristusa in Svetega Duha se dovršuje v Cerkvi, Kristusovem telesu in svetišču Svetega Duha. To skupno poslanstvo poslej pridružuje Kristusove vernike njegovemu občestvu z Očetom v Svetem Duhu: Duh pripravlja ljudi, jih prehiteva s svojo milostjo, da bi jih pritegnil h Kristusu. Razodeva jim vstalega Gospoda, jih spominja na njegovo besedo in jim odpira duha za razumevanje njegove smrti in vstajenja. Ponavzočuje jim Kristusovo skrivnost, na najodličnejši način v evharistiji, da bi jih spravil, jih pritegnil v občestvo z Bogom, da bi jim dal obroditi “veliko sadu” (Jn 15,5.8.16).

738 Tako se poslanstvo Cerkve ne dodaja k poslanstvu Kristusa in Svetega Duha, temveč je zakrament tega poslanstva: z vsem svojim bitjem in v vseh svojih udih je poslana, da oznanja in pričuje, aktualizira (posedanja) in širi skrivnost občestva svete Trojice (o tem bo govor v naslednjem členu):

Mi vsi, ki smo prejeli enega samega in istega duha, namreč Svetega Duha, smo se zlili med seboj in z Bogom. Kajti čeprav smo ločeno številni in Kristus dela, da Očetov in njegov Duh prebiva v vsakem izmed nas, vendar ta edini in nedeljivi Duh sam vodi k enoti tiste, ki so različni med seboj … in dela, da so vsi videti kot eno v njem. In kakor moč Kristusove svete človeške narave dela, da vsi tisti, v katerih je navzoča, sestavljajo eno telo, mislim, da enako edini in nedeljivi Božji Duh, ki prebiva v nas, vodi vse v duhovno enoto (sv. Ciril Aleksandrijski, Jo. 12).

739 Ker je Sveti Duh Kristusovo Maziljenje, zato ga Kristus, glava skrivnostnega telesa, razliva v svoje ude, da jih nahranja, ozdravlja, ureja v njihovih medsebojnih nalogah, jih oživlja, pošilja pričevat, pridružuje svoji daritvi Očetu in svoji priprošnji za ves svet. Svojega Duha, svetega in posvečevalca, priobčuje Kristus udom svojega skrivnostnega telesa po zakramentih Cerkve (o tem bo govoril drugi del tega katekizma).

740 Ta “čudovita božja dela”, ponudena verujočim v zakramentih Cerkve, rojevajo sadove v novem življenju, v Kristusu, po Duhu (o tem bo govoril tretji del tega katekizma).

741 “Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kaj naj prosimo, kakor je treba,toda sam Duh prosi za nas z nedopovedljivim zdihovanjem” (Rim 8,26). Sveti Duh, izvajalec božjih del, je mojster molitve (o tem bo govoril četrti del tega katekizma).

NA KRATKO

742 “Da ste res sinovi, se vidi iz tega, da je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije:'Aba, Oče!’” (Gal 4,6).

743 Kadar od začetka do dovršitve časa Bog pošlje svojega Sina, vedno pošlje tudi svojega Duha: njuno poslanstvo je skupno in neločljivo.

744 V polnosti časa izvrši Sveti Duh v Mariji vse priprave za Kristusov prihod med božje ljudstvo. Po delovanju Svetega Duha v njej da Oče svetu Emanuela, “Boga z nami” (Mt 1,23).

745 Božji Sin je posvečen za Kristusa /Mesija/ z maziljenjem Svetega Duha v svojem učlovečenju (prim. Ps 2,6-7).

746 S svojo smrtjo in svojim vstajenjem je Jezus postavljen za Gospoda in Kristusa v slavi (Apd 2,36). Iz svoje polnosti razliva Svetega Duha na apostole in na Cerkev.

747 Sveti Duh, ki ga Kristus, glava, razliva v svoje ude, zida, oživlja in posvečuje Cerkev. Ta je zakrament občestva svete Trojice in ljudi.