1425 “Umili ste se, se posvetili in opravičenje dosegli v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga” (1 Kor 6,11). Zavedati se je treba veličine božjega daru, ki nam je dan v zakramentih krščanskega uvajanja, če naj dojamemo, kako nekaj zavračajočega je greh za tiste, ki so “oblekli Kristusa” (Gal 3,27). Toda apostol sv. Janez pravi tudi: “Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnica ne živi v nas” (1 Jn 1,8). In Gospod sam nas je učil moliti: “Odpusti nam naše dolge” (Lk 11,4), povezujoč medsebojno odpuščanje naših žalitev z odpuščanjem, ki ga bo Bog podelil našim grehom.

1426 Spreobrnitev h Kristusu, novo rojstvo iz krsta, dar Svetega Duha, Kristusovo telo in kri, sprejeta v hrano, vse to nas je napravilo “pred njegovim obličjem svete in brezmadežne” (Ef 1,4), kakor je Cerkev sama, Kristusova nevesta, “sveta in brezmadežna” pred njim (Ef 5,27). A to življenje, prejeto v krščanskem uvajanju, ni zatrlo krhkosti in slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu, ki ga izročilo imenuje poželjivost in ki ostane v krščenih, da bi se izkazali preizkušene v boju za krščansko življenje ob pomoči Kristusove milosti (prim.DS 1515). Ta boj je boj za tisto spreobrnjenje k svetosti in k večnemu življenju, h kateremu nas Gospod nenehno kliče (prim. DS 1545; C 40).