II. Hrepenenje duha

2541 Odrešenjski red postave in milosti odvrača srce ljudi od pohlepnosti in nevoščljivosti: uvaja ga v hrepenenje po najvišji Dobrini; uči ga hrepenenj Svetega Duha, ki nasiti človekovo srce.
Bog obljub je od vsega začetka opozarjal človeka, naj se čuva pred zapeljivostjo tega, kar se od začetkov dalje zdi “dobro za jed, prijetno za oči, zaželeno za pogled” (1 Mz 3,6).

2542 Izraelu zaupana postava nikoli ni zadostovala za to, da bi opravičila tiste, ki so ji bili podrejeni; postala je celo orodje “poželenja” (prim. Rim 7,7). Neizenačenost med hoteti in storiti (prim. Rim 7,10) kaže na navzkrižje med božjo postavo, ki je “postava razuma”, in neko drugo postavo, “ki me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih” (Rim 7,23).

2543 “Sedaj pa se je neodvisno od postave pokazala božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo” (Rim 3,21-22). Odtlej so Kristusovi verniki “križali svoje meso s strastmi in poželenji vred” (Gal 5,24); vodi jih Duh (prim. Rim 8,14) in poslušni so hrepenenjem Duha (prim. Rim 8,27).