V. Poslednja sodba

1038 Vstajenje vseh umrlih, “pravičnih in krivičnih” (Apd 24,15), se bo zgodilo pred poslednjo sodbo. To bo tista “ura, v kateri bodo slišali glas (Sina človekovega) vsi, ki so v grobeh. In tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi” (Jn 5,28-29). Tedaj bo Kristus prišel “v svoji slavi in vsi angeli z njim … Pred njim se bodo zbrali vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od ovnov. Ovce bo postavil na svojo desnico, ovne pa na levico … Ti pojdejo, da prejmejo večno kazen, pravični pa večno življenje” (Mt 25,31.32.46).

1039 Pred obličjem Kristusa, ki je resnica, se bo dokončno razgalila resnica glede razmerja vsakega človeka do Boga (prim. Jn 12,49). Poslednja sodba bo prav do zadnjih posledic razkrila, kaj je vsakdo dobrega storil ali opustil v času svojega zemeljskega življenja:

Vse zlo, ki ga storijo hudobni, je zabeleženo – in oni tega ne vedo. To je dan, ko “Bog ne bo molčal” (Ps 50,3) ... Obrnil se bo k hudobnim: “Postavil sem, jim bo rekel, na zemljo svoje male in uboge zaradi vas. Jaz, njihova glava, sem prestoloval v nebesih na desnici svojega Očeta – toda na zemlji so moji udje trpeli lakoto. Če bi bili dali mojim udom, bi to, kar bi bili dali, prišlo do glave. Ko sem namestil svoje male in uboge na zemljo, sem jih postavil za vaše pooblaščence, ki naj bi prinašali vaša dobra dela v mojo zakladnico: vi pa niste ničesar položili v njihove roke, zaradi tega nimate nikakršne posesti pri meni” (sv. Avguštin, serm. 18,4,4).

1040 Poslednja sodba se bo izvršila, ko se bo Kristus vrnil v slavi. Samo Oče ve za uro in dan te sodbe, samo on odloča o njenem nastopu. Po svojem Sinu Jezusu Kristusu bo tedaj izrekel svojo dokončno besedo glede celotne zgodovine. Spoznali bomo poslednji smisel celotnega stvarjenjskega dela in celotnega potekanja odrešenjske zgodovine, in razumeli bomo čudovita pota, po katerih je njegova previdnost vodila vse stvari do njihovega poslednjega namena in cilja. Poslednja sodba bo razodela, da božja pravičnost zmaguje nad vsemi krivicami, ki so jih povzročile njegove stvari, in da je njegova ljubezen močnejša od smrti (prim. Vp 8,6).

1041 Sporočilo o poslednji sodbi kliče k spreobrnjenju, dokler Bog ljudem še daje “čas milosti in dan rešitve” (2 Kor 6,2). Navdihuje nas s svetim strahom pred Bogom. Zavezuje nas, da se zavzemamo za pravico božjega kraljestva. Oznanja “blaženo upanje” (Tit 2,13) z ozirom na vrnitev Gospoda, ki “bo prišel, da se poveliča v svojih svetih” in se izkaže čudovitega “v vseh, ki so verovali” (2 Tes 1,1O).