2705 Premišljevanje (meditacija) je predvsem iskanje. Duh skuša razumeti “zakaj” in “kako” krščanskega življenja, da bi se držal tega, kar zahteva Gospod, in na to tudi odgovoril. V ta namen je potrebna pozornost, ki jo je težko disciplinirati. Navadno si pomagamo s knjigo, in kristjanom jih ne manjka: Sveto pismo, posebno evangelij, svete podobe, bogoslužna besedila dneva ali časa, spisi duhovnih očetov, dela duhovnosti, velika knjiga stvarstva in knjiga zgodovine, list božjega “današnjika”.

2706 Premišljevanje tistega, kar beremo, nas vodi do tega, da si to prisvojimo, ko to soočimo s samim seboj. Tu je odprta neka druga knjiga: knjiga življenja. Od misli prehajamo na stvarnost. Po meri ponižnosti in vere odkrivamo tukaj vzgibe, ki vznemirjajo srce in jih moremo razločevati. Gre za to, da vršimo resnico, da pridemo k luči: “Gospod, kaj hočeš, da storim?”

2707 Metode premišljevanja so tako različne, kakor so različni učitelji duhovnosti. Kristjan je sebi dolžan, da hoče premišljevati redno, sicer je podoben trem prvim tlom iz prilike o sejalcu (prim. Mr 4,4-7.15-19). Toda metoda je samo kažipot: pomembno je, da se skupaj s Svetim Duhom pomikamo naprej po tisti edini poti molitve, ki je: Jezus Kristus.

2708 Premišljevanje spravi v dejavnost misel, domišljijo, čustva in hrepenenje. Ta dejavnost zmožnosti naše duše je potrebna zato, da poglobimo prepričanja vere, prebudimo spreobrnjenje srca in okrepimo voljo hoditi za Kristusom. Krščanska molitev si prizadeva v prvi vrsti za premišljevanje “Kristusovih skrivnosti”, kakor je to na primer v lectio divina (branju božje besede) ali v rožnem vencu. Ta oblika molitvenega razmišljanja ima veliko vrednost, toda krščanska molitev mora težiti dlje: k spoznanju ljubezni Gospoda Jezusa, k zedinjenju z njim.