I. “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”

II. Razodetje Boga kot Trojice

III. Sveta Trojica v nauku vere

IV. Božja dela in poslanja svete Trojice

NA KRATKO

261 Skrivnost presvete Trojice je središčna skrivnost krščanske vere in krščanskega življenja. Poznanje te skrivnosti nam more dati samo Bog, ko se razodeva kot Oče, Sin in Sveti Duh.

262 Učlovečenje Božjega Sina razodeva Boga kot večnega Očeta, Sina kot enega bistva z Očetom, v njem in z njim enega samega Boga.

263 V tem, da je Svetega Duha poslal Oče v Sinovem imenu (prim. Jn 14,26) in Sin “od Očeta” (Jn 15,26), se razodeva, da je Sveti Duh z njima en sam Bog. “Z Očetom in Sinom ga molimo in slavimo”.

264 “Sveti Duh izhaja iz Očeta kot prvega vira in – po večnem daru Očeta Sinu – iz Očeta in Sina v občestvu” (sv. Avguštin, Trin. 15,26,47).

265 Po milosti krsta “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” smo poklicani, da bi imeli delež pri življenju presvete Trojice, tu na zemlji v temini vere in v onstranstvu v večni luči (prim. Vblj 9).

266 “Katoliška vera je to: da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti; niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva. Zakaj druga je Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha; toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo, sovečno veličastvo” (“Atanazijeva” veroizpoved).

267 Božje osebe, ki so neločljive v tem, kar so, so neločljive tudi v tem, kar delajo. Toda v enem samem božjem delovanju vsaka razodeva to, kar ji je svojsko v Trojici, predvsem v božjih poslanjih Sinovega učlovečenja in daru Svetega Duha.