13 Načrt tega katekizma se navdihuje ob velikem katekizemskem izročilu, ki vso katehezo gradi na štirih “stebrih”: izpovedovanje krstne vere (veroizpoved), zakramenti vere, življenje vere (zapovedi), molitev verujočega (“Oče naš”).

Prvi del: Izpovedovanje vere

14 Tisti, ki po veri in krstu pripadajo Kristusu, morajo svojo krstno vero izpovedovati pred ljudmi (prim. Mt 10,32; Rim 10,9). Zato katekizem najprej razlaga, v čem obstaja razodetje, s katerim se Bog obrača na človeka in se mu podarja, in vera, s katero človek odgovarja Bogu (prvi oddelek). Veroizpoved povzema darove, ki jih podeljuje človeku Bog kot Začetnik vsega dobrega, kot Odrešenik in Posvečevalec, in jih razčlenja okoli “treh poglavij” našega krsta – vere v enega Boga: Očeta vsemogočnega, Stvarnika; in Jezusa Kristusa, njegovega Sina, našega Gospoda in Odrešenika; in Svetega Duha, v sveti Cerkvi (drugi oddelek).

Drugi del: Zakramenti vere

15 Drugi del katekizma razlaga, kako se božje odrešenje, uresničeno enkrat za vselej po Jezusu Kristusu in po Svetem Duhu, ponavzočuje v svetih bogoslužnih dejanjih Cerkve (prvi oddelek), zlasti v sedmerih zakramentih (drugi oddelek).

Tretji del: Življenje vere

16 Tretji del katekizma prikazuje poslednji cilj človeka, ustvarjenega po božji podobi: blaženost, in poti, po katerih do nje pridemo – s pravilno in svobodno dejavnostjo s pomočjo božje postave in božje milosti (prvi oddelek); z dejavnostjo, ki izpolnjuje dvojno zapoved ljubezni, razvito v deseterih božjih zapovedih (drugi oddelek).

Četrti del: Molitev v življenju vere

17 Zadnji del katekizma obravnava smisel in pomembnost molitve v življenju verujočih (prvi oddelek). Končuje se s kratko razlago sedmerih prošenj Gospodove molitve (drugi oddelek). V njih dejansko najdemo kratek povzetek dobrin, na katere moramo upati, in nam jih naš nebeški Oče hoče nakloniti.