2475 Kristusovi učenci so “oblekli novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti” (Ef 4,24). “Zato proč z lažjo” (Ef 4,25), “znebite se vsake hudobije in zvijačnosti, hinavščine in nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja” (1 Pt 2,1).

2476 Krivo pričevanje in kriva prisega. Kadar je resnici nasprotujoče govorjenje izrečeno pred javnostjo, dobi posebno težo. Pred sodiščem postane krivo pričevanje (prim. Prg 19,9). Če je podano pod prisego, gre za krivo prisego. Tovrstna dejanja prispevajo k temu, da je bodisi nedolžen človek obsojen bodisi krivec oproščen, ali pa da se poveča kazen, ki si jo je obtoženec nakopal (prim. Prg 18,5). Taka dejanja močno škodujejo izvrševanju pravice in pravšnosti sodbe, ki jo izrekajo sodniki.

2477 Spoštovanje do dobrega imena vseh prepoveduje vsako ravnanje in vsako besedo, ki bi jim mogla povzročiti neupravičeno škodo (prim. ZCP, kan. 220). Pregreši se: – s predrzno sodbo, kdor brez zadostne osnove dopušča kot resnično – četudi molče – kakšno nravno napako pri bližnjem. – z opravljanjem, kdor brez objektivno veljavnega razloga odkriva napake in grehe drugega osebam, ki tega ne vedo (prim. Sir 21,2). – z obrekovanjem, kdor z govoricami, ki so v nasprotju z resnico, škoduje dobremu imenu drugih in daje priložnost za napačne sodbe glede njih.

2478 Da se izogne predrzni sodbi, naj vsakdo pazi na to, da bo kolikor le mogoče v ugodnem smislu razlagal misli, besede in dejanja svojega bližnjega:

Vsak dober kristjan mora biti prej pripravljen trditev svojega bližnjega opravičiti kakor pa obsoditi. In če je ne more opravičiti, naj vpraša, kako jo on razume; in če jo jemlje napačno, naj ga ljubeče posvari; če pa to ni dovolj, naj poišče vsa primerna sredstva, da jo bo dobro razumel in se tako rešil (sv. Ignacij, ex. spir. 22).

2479 Opravljanje in obrekovanje škodujeta dobremu imenu in časti bližnjega. Čast je družbeno pričevanje, izkazovano človeškemu dostojanstvu, in vsakdo ima naravno pravico do časti svojega imena, do svojega ugleda in do spoštovanja. Opravljanje in obrekovanje torej kršita kreposti pravičnosti in ljubezni.

2480 Odpraviti je treba vsako besedo ali ravnanje, ki z laskanjem, prilizovanjem ali dobrikanjem bližnjega opogumlja ali potrjuje v hudobiji njegovih dejanj in izprijenosti njegovega vedenja. Prilizovanje je velik greh, če postane sokrivo za pregrehe in velike grehe. Želja, da bi izkazali uslugo ali prijateljstvo, ne opravičuje dvoličnosti govorjenja. Prilizovanje je mali greh, kadar želi biti samo prijetno, izogniti se kakšnemu zlu, odpomoči kakšni potrebi, doseči zakonite ugodnosti.

2481 Bahanje ali samohvala je greh proti resnici. Isto velja za posmeh (ironijo), ki ima namen koga omaloževati, tako da zlohotno karikira ta ali oni vidik njegovega vedenja.

2482 “Laž je v tem, da kdo reče kaj napačnega z namenom, da bi drugega varal” (sv. Avguštin, mend. 4,5). Gospod ožigosa v laži delo hudobnega duha: “Hudiča imate za očeta … v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži” (Jn 8,44).

2483 Laž najbolj neposredna kršitev resnice. Lagati pomeni govoriti ali delati zoper resnico, da bi zavedli v zmoto tistega, ki ima pravico, da jo pozna. Ko laž rani človekov odnos do resnice in do bližnjega, hudo krši osnovni odnos človeka in njegove besede do Gospoda.

2484 Teža laži se meri v skladu z naravo resnice, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami, nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo tisti, ki so njene žrtve. Če je laž sama po sebi le mali greh, postane smrtni greh tedaj, kadar hudo prizadene kreposti pravičnosti in ljubezni.

2485 Laž je nekaj zlega po svoji naravi. Laž je onečaščenje besede, katere naloga je, da drugim priobčuje spoznano resnico. Premišljeni sklep, da zavedemo bližnjega v zmoto s trditvami, ki nasprotujejo resnici, je pregrešitev zoper pravičnost in ljubezen. Krivda je večja, kadar namera, da varamo, vsebuje nevarnost, da bi imela pogubne posledice za tiste, ki so odvrnjeni od resnice.

2486 Laž je (zaradi tega, ker je kršitev kreposti resnicoljubnosti) resnično nasilje nad bližnjim. Prizadene ga v njegovi zmožnosti za spoznavanje, ki je pogoj za vsako sodbo in za vsako odločitev. Laž vsebuje kal razdeljenosti duhov in vse gorje, ki ga le-ta prebuja. Laž je pogubna za vso družbo; spodkopava namreč zaupanje med ljudmi in trga tkivo socialnih odnosov.

2487 Vsak prestopek zoper pravičnost in resnico nalaga dolžnost, da to popravimo, tudi če je bilo storilcu odpuščeno. Kadar krivice ni mogoče popraviti javno, je treba to storiti na skrivaj; če tistemu, ki mu je bila prizadejana škoda, le-te ni mogoče poravnati naravnost, mu je treba v imenu ljubezni dati moralno zadoščenje. Ta dolžnost, da popravimo škodo, se tiče tudi prestopkov glede dobrega imena drugega. To popravilo, moralno in včasih materialno, je treba ocenjevati po meri škode, ki je bila povzročena. In sicer veže v vesti.