II. Razmerje med izročilom in Svetim pismom

Skupni izvir …

80 “Sveto izročilo in sveto pismo sta med seboj tesno povezana in drug drugega deležna. Iz istega božjega studenca pritekata oba in se tako rekoč zlivata v enoto ter se usmerjata k istemu cilju” (BR 9). Oba napravljata, da je v Cerkvi navzoča in rodovitna skrivnost Kristusa, ki je obljubil, da bo ostal s svojimi “vse dni do dovršitve sveta” (Mt 28,20).

… dva različna načina predajanja

81 “Sveto pismo je namreč božja beseda, kolikor je ob navdihovanju božjega Duha pismeno zaznamovana.” “Sveto izročilo pa božjo besedo, ki sta jo Kristus Gospod in Sveti Duh zaupala apostolom, v celoti predaja naprej njihovim naslednikom, da jo ob razsvetljujočem vodstvu Duha resnice v svojem oznanjevanju zvesto ohranjajo, razlagajo in razširjajo”.

82 Iz tega sledi, da Cerkev, ki ji je zaupano predajanje in razlaganje razodetja, “svoje gotovosti glede vsega, kar je razodeto, ne zajema samo iz Svetega pisma. Zato je oboje treba sprejemati in ceniti z enako ljubeznijo in spoštovanjem” (BR 9).

Apostolsko izročilo in cerkvena izročila

83 Izročilo, o katerem tu govorimo, prihaja od apostolov in predaja naprej to, kar so le-ti prejeli iz Jezusovega učenja in zgleda ter tisto, kar so se naučili po Svetem Duhu. Prvi rod kristjanov namreč še ni imel Nove zaveze napisane; in Nova zaveza sama pričuje za proces živega izročanja oziroma izročila.

Od tega izročila je treba razlikovati teološka, disciplinarna, liturgična ali pobožnostna “izročila” v krajevnih Cerkvah. Ta izročila sestavljajo posebne oblike, pod katerimi dobiva veliko izročilo izraze, ki so prilagojeni različnim krajem in dobam. V luči velikega izročila je pod vodstvom cerkvenega učiteljstva mogoče ta posamezna izročila ohranjati, modificirati ali tudi opustiti.