1214 Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti”, “utopiti”; “potopitev” v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3-4; Kol 2,12) kot “nova stvar” (2 Kor 5,17; Gal 6,15).

1215 Ta zakrament imenujemo tudi “kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu” (Tit 3,5), ker naznačuje in uresničuje tisto rojstvo iz vode in Duha, brez katerega nihče “ne more priti v božje kraljestvo” (Jn 3,5).

1216 “Ta kopel se imenuje razsvetljenje, ker imajo vsi, ki prejmejo ta (katehetični) pouk, razsvetljenega duha …” (sv. Justin, Apol. 1,61,12). Ko je namreč krščeni človek pri krstu sprejel Besedo, pravo luč, ki “razsvetljuje vsakega človeka” (Jn 1,9), je potem, ko je bil razsvetljen (prim. Heb 10,32), postal sin luči (prim. 1 Tes 5,5) in sam “luč” (Ef 5,8):

Krst je najlepši in najveličastnejši od božjih darov… Imenujemo ga dar, milost, maziljenje, razsvetljenje, oblačilo netrohljivosti, kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega. Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim; krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečen in kraljevski (taki so tisti, ki so maziljeni); razsvetljenje, ker je sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našo sramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje in je znamenje božjega gospostva (sv. Gregor Nacijanški, Or. 40,3-4).