2437 Na mednarodni ravni je neenakost gospodarskih virov in sredstev tolikšna, da povzroča med narodi pravi “prepad” (SRS 14). Na eni strani so tisti, ki pridobivajo in razvijajo sredstva za rast, na drugi tisti, ki se jim kopičijo dolgovi.

2438 Zaradi različnih vzrokov religiozne, politične, ekonomske in finančne narave je danes “socialno vprašanje dobilo svetovno razsežnost” (SRS 9). Solidarnost je nujno potrebna med narodi, katerih politika je že medsebojno odvisna. Solidarnost je še bolj neobhodno potrebna, ko gre za to, da bi zavrli “sprevržene mehanizme”, ki so ovira za razvoj manj razvitih dežel (prim. SRS 17; 45). Varljive, če ne celo oderuške finančne sisteme (prim. CA 35), krivične trgovske odnose med narodi, oboroževalno tekmo je treba nadomestiti s skupnim naporom za to, da bi sredstva uporabljali za doseganje ciljev nravnega, kulturnega in ekonomskega razvoja, pri čemer naj bi “na novo opredelili prednosti in vrednostne lestvice” (prim. CA 28).

2439 Bogati narodi imajo veliko nravno odgovornost glede tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti sredstev za svoj razvoj ali so jim to preprečili tragični zgodovinski dogodki. To je dolžnost solidarnosti in ljubezni; to je tudi obveznost pravičnosti, če blaginja bogatih narodov izhaja iz sredstev, ki niso bila plačana, kakor bi bilo pravilno.

2440 Direktna pomoč je primeren odgovor na neposredne, izredne potrebe, ki so jih povzročile na primer naravne nesreče, epidemije itd. A taka pomoč ne zadostuje, da bi popravila hudo škodo, ki izhaja iz položajev pomanjkanja, pa tudi ne, da bi za trajno krila potrebe. Treba je tudi reformirati mednarodne ekonomske in finančne institucije, da bodo bolje pospeševale pravšne odnose z manj razvitimi deželami (prim. SRS 16). Podpirati je treba prizadevanje revnih dežel, ki se trudijo za svojo rast in za svojo osvoboditev (prim. CA 26). Ta nauk je treba prav posebej uporabiti na področju poljedelstva. Kmetje sestavljajo, predvsem v tretjem svetu, pretežni del množice revnih.

2441 Večati čut za Boga in spoznanje samega sebe – to je podlaga za sleherni celostni razvoj človeške družbe. Ta razvoj množi materialne dobrine in jih postavlja v službo osebe in njene svobode. Zmanjšuje ekonomsko bedo in izkoriščanje. In stori, da raste spoštovanje do kulturnih identitet in odprtost za transcendenco (prim. SRS 32; CA 51).

2442 Ni naloga pastirjev Cerkve, da bi neposredno posegali v politično zgradbo in v organizacijo družbenega življenja. Ta naloga spada k poklicanosti vernih laikov, ki iz svoje lastne pobude sodelujejo s svojimi sodržavljani. Socialno delovanje more vključevati mnoštvo (pluralnost) konkretnih poti. Vselej bo imelo pred očmi skupni blagor in se skladalo z evangeljskim oznanilom in z učenjem Cerkve. Naloga vernih laikov je, da “s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in v njih delujejo kot delavci za mir in pravičnost” (SRS 47; prim. 42).