1739 Svoboda in greh. Človekova svoboda je omejena in podvržena zmoti. Človek je dejansko zablodil. Svobodno je grešil. Ko je odklonil božjo namero ljubezni, je sam sebe prevaral; postal je suženj greha. Ta prva odtujitev (alienacija) je rodila množico drugih. Zgodovina človeštva od začetkov pričuje o nesrečah in zatiranjih, ki so se rodila iz človekovega srca zaradi zlorabljanja svobode.
1740 Ogrožanje svobode. Udejanjanje svobode ne vključuje pravice, da vse izrečemo in vse storimo. Napačno je domišljati si, da “človek kot nosilec svobode zadostuje sam sebi in ima za cilj to, da z uživanjem zemeljskih dobrin zadovolji svoje zemeljske interese” (CDF, instr. “Libertatis conscientia” 13). Po drugi strani so ekonomski, družbeni, politični in kulturni pogoji, ki se zahtevajo za pravilno udejanjanje svobode, prepogostokrat neupoštevani in kršeni. Takšni položaji zaslepljenosti in krivičnosti otežujejo nravno življenje in postavljajo v skušnjavo močne in slabotne, da bi grešili zoper ljubezen. Če se človek oddalji od nravne postave, škoduje svoji lastni svobodi, se usužnji sam sebi, prelomi bratstvo s svojimi bližnjimi in postane upornik zoper božjo resnico.
1741 Osvoboditev in odrešenje. S svojim zmagoslavnimm križem je Kristus pridobil odrešenje za vse ljudi. Odkupil jih je od greha, ki jih je zasužnjeval. “Za svobodo nas je oprostil Kristus” (Gal 5,1). V Kristusu smo deležni resnice, “ki nas osvobaja” (Jn 8,32). Sveti Duh nam je bil dan in, kakor uči apostol, “kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda” (2 Kor 3,17). Od zdaj naprej se ponašamo “s svobodo poveličanih božjih otrok” (Rim 8,21).
1742 Svoboda in milost. Kristusova milost nikakor noče tekmovati z našo svobodo, ko le-ta ustreza čutu za resnico in dobroto, ki ga je Bog položil v človekovo srce. Kakor spričuje krščansko izkustvo zlasti v molitvi, velja nasprotno: čim bolj smo učljivi za pobude milosti, tem bolj raste naša najbolj notranja svoboda in naša zaupljiva trdnost v preizkušnjah, kot npr. spričo pritiskov in prisil zunanjega sveta. Sveti Duh nas z delovanjem svoje milosti vzgaja za duhovno svobodo, da bi iz nas napravil svobodne sodelavce pri njegovem delu v Cerkvi in v svetu:
Vsemogočni in usmiljeni Bog, varuj nas vsega, kar nas ogroža. Odvzemi, kar nam bremeni dušo in telo, da bomo v vsej svobodi izpolnjevali tvojo voljo (RM, prim. pr. 32. nav. ned.).
NA KRATKO
1743 “Bog je človeka prepustil lastni odločitvi” (Sir 15,14), da bi se mogel svobodno oklepati svojega Stvarnika in priti tako do blažene popolnosti” (prim. CS 17,1).
1744 Svoboda je zmožnost delovati ali ne delovati in tako vzpostavljati premišljena dejanja. Polnost svojega dejanja doseže, kadar je naravnana na Boga, najvišje Dobro.
1745 Svoboda je značilnost dejanj, ki so v svojskem pomenu človeška. Svoboda napravi človeka odgovornega za dejanja, ki jih stori prostovoljno. Njegova premišljena dejavnost mu pripada kot njegova lastna dejavnost.
1746 Prištevnost ali odgovornost kakega dejanja more biti zmajšana ali odpravljena zaradi nevednosti, prisile, strahu in drugih psihičnih in družbenih dejavnikov.
1747 Pravica udejanjanja svobode je zahteva, ki je neločljiva od človekovega dostojanstva, zlasti v verskih in nravnih stvareh. Toda udejanjanje svobode ne vključuje domnevne pravice, da smemo vse reči in vse narediti.
1748 “Za svobodo nas je oprostil Kristus” (Gal 5,1).