2156 Zakrament krsta je podeljen “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (Mt 28,19). Pri krstu Gospodovo ime posveti človeka in kristjan dobi svoje ime v Cerkvi. Lahko je to ime svetnika (svetnice), se pravi učenca, ki je živel v zgledni zvestobi svojemu Gospodu. Zavetništvo svetnika (svetnice) daje na voljo vzor ljubezni in zagotavlja priprošnjo svetnika (svetnice). “Krstno ime” more tudi izražati to ali ono krščansko skrivnost ali krščansko krepost. “Starši, botri in župniki naj skrbijo, da krščenec ne bo imel imena, ki bi bilo tuje krščanskemu čutu” (ZCP kan.855).

2157 Kristjan začenja svoj dan, svoje molitve in svoja dejanja z znamenjem križa “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.” Krščenec posveti svoj dan božji slavi in se zateče k Odrešenikovi milosti, naj mu omogoča delovati v Duhu kot otrok nebeškega Očeta. Znamenje križa nas krepi v skušnjavah in težavah.

2158 Bog vsakogar kliče po imenu (prim. Iz 43,1; Jn 10,3). Ime vsakega človeka je posvečeno. Ime je ikona osebe. Ime zahteva spoštovanje v znamenje dostojanstva tistega, ki ga nosi.

2159 Prejeto ime je ime večnosti. V kraljestvu nebes bosta skrivnostnost in edinstvenost sleherne osebe, zaznamovane z Gospodovim imenom, zasijali v polni luči. “Zmagovalcu … bom dal bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime. Tega ne pozna nihče, razen tistega, ki ga prejme (Raz 2,17). “Pogledal sem in glej, na gori Sion je stalo jagnje in z njim sto štirinštirideset tisoč tistih, ki so nosili napisano na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta” (Raz 14,1).

NA KRATKO

2160 “Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!” (Ps 8,10).

2161 Druga zapoved naroča, da naj spoštujemo Gospodovo ime.

2162 Druga zapoved prepoveduje vsako neprimerno uporabljanje božjega imena. Bogoskrunstvo obstaja v tem, da nespoštljivo uporabljamo ime Boga, Jezusa Kristusa, Device Marije ali svetnikov.

2163 Kriva prisega kliče Boga, naj pričuje za laž. Kriva prisega je velika pregrešitev zoper Gospoda, ki je vedno zvest svojim obljubam.

2164 “Ne prisegaj ne pri Stvarniku, ne pri stvareh, razen po resnici, potrebi in s spoštovanjem” (sv. Ignacij, duh. vaje 38).

2165 Pri krstu dobi kristjan svoje ime v Cerkvi. Starši, botri in župnik bodo poskrbeli, da bo dobil krščansko ime. Zavetništvo svetnika (svetnice) daje na voljo vzor ljubezni in mu zagotavlja njegovo (njeno) molitev.

2166 Kristjan pričenja svoje molitve in svoja dela znamenjem križa “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.”

2167 Bog vsakogar kliče po imenu (prim. Iz 43,1).