687 Kar se tiče Boga, nihče ne pozna kakor le božji Duh (prim. 1 Kor 2,11). Njegov Duh, ki nam razodeva Boga, pa nam daje spoznavati Kristusa, njegovo Besedo, živo božjo besedo, a samega sebe ne izreka. Tisti, ki “je govoril po prerokih”, nam daje slišati Očetovo besedo. A njega samega ne slišimo. Spoznamo ga samo v vzgibih, s katerimi nam razodeva Besedo in nas pripravlja k temu, da jo sprejmemo v veri. Duh resnice, ki nam “razkriva” Kristusa, “ne govori sam od sebe” (Jn 16,13). Takšno, prav božje stopanje v ozadje razloži, zakaj “ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna”, medtem ko ga tisti, ki verujejo v Kristusa, poznajo, ker ostaja z njimi (Jn 14,17).

688 Cerkev, živo občestvo v veri apostolov, ki jo izroča naprej, je kraj našega poznanja Svetega Duha: – v Svetem pismu, ki ga je navdihnil; – v izročilu, katerega vedno sodobne priče so cerkveni očetje; – v cerkvenem učiteljstvu, ki mu stoji ob strani; – v zakramentalni liturgiji, prek njenih besed in simbolov, kjer nas Sveti Duh združuje s Kristusom; – v molitvi, v kateri posreduje za nas; – v karizmah in slušbah, s katerimi se gradi Cerkev; – v znamenjih apostolskega in misijonarskega življenja; – v pričevanju svetnikov, kjer razodeva svojo svetost in nadaljuje odrešenjsko delo.