484 Oznanjenje Mariji slovesno odpira “polnost časov” (Gal 4,4), se pravi izpolnitev obljub in priprav. Marija je povabljena, da spočne tistega, v katerem bo prebivala “telesno vsa polnost božanstva” (Kol 2,9). Božji odgovor na njeno vprašanje “kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?” (Lk 1,34), je podan v moči Svetega Duha: “Sveti Duh bo prišel nadte” (Lk 1,35).

485 Poslanstvo Svetega Duha je vedno povezano in s Sinovim poslanstvom naravnano na Sinovo poslanstvo (prim. Jn 16,14-15). Sveti Duh je poslan, da bi posvetil materinsko telo Device Marije in ga po božje naredil rodovitnega, saj je Sveti Duh “Gospod, ki daje življenje”, ko stori, da Marija spočne večnega Očetovega Sina v človeški naravi, vzeti iz njene.

486 Edinorojeni Očetov Sin, spočet kot človek v naročju Device Marije, je “Kristus” – se pravi tisti, ki ga je mazilil Sveti Duh (prim. Mt 1,20; Lk 1,35) – že od začetka svojega človeškega bivanja, čeprav se kot tak razodeva postopoma: pastirjem (prim. Lk 2,8-20), modrim z Vzhoda (prim. Mt 2,1-12), Janezu Krstniku (prim. Jn 1,31-34), učencem (prim. Jn 2,11). Vse Jezusovo življenje je torej razodevalo, “kako ga je Bog mnazilil s Svetim Duhom in močjo” (Apd 10,38).