Narava družine

2201 Zakonska skupnost je utemeljena na privolitvi zakoncev. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev, v roditev ter vzgojo otrok. Ljubezen zakoncev in roditev otrok vzpostavljata med člani iste družine osebne odnose in prvobitne odgovornosti.

2202 Mož in žena združena v zakonu sestavljata skupaj z otroki družino. Ta uredba ne potrebuje nobenega priznanja od javne oblasti; javna oblast jo je dolžna sprejemati. Gledali bomo nanjo kot na normalno oporišče, na podlagi keterega je treba ocenjevati razne oblike sorodstva.

2203 Z ustvarjenjem moža in žene je Bog ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno konstitucijo (zgradbo). Njeni člani so osebe, ki so po dostojanstvu enake. Za skupni blagor svojih članov in družbe vsebuje družina različne odgovornosti, pravice in naloge.

Krščanska družina

2204 “Krščanska družina je posebno razodevanje in uresničevanje cerkvenega občestva. Zato (...) jo moramo označiti kot domačo Cerkev” (FC 21; prim. C 11). Krščanska družina je skupnost vere, upanja in ljubezni. Kakor je vidno iz Nove zaveze, ima v Cerkvi edinstveno pomembnost (prim. Ef 5,21 – 6,4; Kol 3,18-21; 1 Pt 3,1-7).

2205 Krščanska družina je občestvo oseb, sled in podoba občestva Očeta in Sina v Svetem Duhu. Njena roditvena in vzgojna dejavnost je odsev Očetovega stvariteljskega dela. Poklicana je, da s Kristusom deli molitev in daritev. Vsakdanja molitev in branje božje besede krepita v njej ljubezen. Krščanska družina je evangelizatorska in misijonarska.

2206 Posledica odnosov v krogu družine je sorodnost čustev, nagnjenj in interesov, ki izhaja predvsem iz medsebojnega spoštovanja oseb. Družina je privilegirana skupnost poklicanosti, da se uresniči “izmenjavanje misli med zakoncema, pa tudi skrbno sodelovanje obeh roditeljev pri vzgoji otrok” (CS 52, 1).