1929 Socialno pravičnost je mogoče dosegati samo v spoštovanju človekovega presežnega (transcendentnega) dostojanstva. Oseba predstavlja poslednji cilj družbe, ki je družbi odrejen:

Obrambo in napredovanje človeškega dostojanstva nam je zaupal Stvarnik, za kar so odgovorni vsak po svoji službi možje in žene vsak trenutek zgodovine (SSV 47).

1930 V spoštovanju dočloveške osebe je vključeno spoštovanje pravic, ki pritekajo iz njenega ustvarjenega dostojanstva. Te pravice imajo prednost pred družbo in so nad njo. Tudi so temelj za nravno zakonitost vsake oblasti: če jih kak družba zasmehuje ali jih v svoji pozitivni zakonodaji ne mara priznati, spodkopuje svojo lastno nravno zakonitost (prim. Pt 65). Brez takšnega spoštovanja se more oblast opirati samo na silo ali na nasilje, da bi dosegla pokorščino svojih podložnikov. Stvar Cerkve je, da te pravice kliče v spomin ljudem dobre volje in da jih razločuje od zlorabljajočih ali zgrešenih terjatev.

1931 Spoštovanje do človeške osebe gre skozi spoštovanje načela: “Vsakdo mora na vsakega svojega bližnjega brez izjeme gledati kot na svoj 'drugi jaz’, in imeti mora obzir zlasti do njegovega življenja in do nujno potrebnih sredstev za človeka dostojno življenje” (CS 27, 1). Nobena zakonodaja ne more sama po sebi storiti, da izginili strahovi, predsodki, naravnanosti napuha in egoizma, ki preprečujejo vzpostavitev resnično bratskih družb. Takšna ravnanja prenehajo edinole z ljubeznijo, ki v vsakem človeku odkrije “bližnjega”, brata.

1932 Dolžnost, da se postajamo bližnji drugemu in da mu dejavno služimo, postane še bolj pereča, kadar je ta drugi na katerem koli področju v večji potrebi. “Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni” (Mt 25,40).

1933 Prav ista dolžnost se razteza na tiste, ki mislijo ali delajo drugače kakor mi. Kristusov nauk gre tako daleč, da zahteva odpuščanja za žalitve. Zapoved ljubezni, ki je zapoved nove zaveze, razteza na vse sovražnike (prim. Mt 5,43-44). Osvoboditev v duhu evangelija je nezdružljiva s sovraštvom do sovražnika kot osebe, toda ne s sovraštvom do zlega, ki ga stori kot sovražnik.