Dediščina vere, zaupana celoti Cerkve

84 “Sveto dediščino” (prim. 1 Tim 6,20; 2 Tim 1,12-14) vere (“depositum fidei”), vsebovano v svetem izročilu in Svetem pismu, so apostoli zaupali celoti Cerkve. “Ko se oklepa tega zaklada, vse sveto ljudstvo, združeno s svojimi pastirji, stanovitno vztraja v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah, tako da v zvestobi do izročene vere ter v njenem udejanjanju in izpovedovanju vlada edinstveno soglasje med predstojniki in verniki” (BR 10).

Cerkveno učiteljstvo

85 “Naloga obvezujoče razlagati zapisano ali izročeno božjo besedo je zaupana živemu cerkvenemu učiteljstvu, ki svojo avtoriteto izvršuje v imenu Jezusa Kristusa” (BR 10), to se pravi škofom v občestvu s Petrovim naslednikom, rimskim škofom.

86 “To učiteljstvo pa ni nad božjo besedo, ampak ji služi, ko uči samo tisto, kar je izročeno; po božjem naročilu in ob podpori Svetega Duha to pobožno posluša, sveto čuva in zvesto razlaga; in iz tega edinega zaklada vere črpa vse tisto, kar predlaga v verovanje kot od Boga razodeto” (BR 10).

87 Spominjajoč se Kristusovih besed apostolom: “Kdor vas posluša, mene posluša” (Lk 10,16; prim. C 20) verniki učljivo sprejemajo učenje in smernice, ki jim jih v različnih oblikah dajejo njihovi pastirji.

Verske resnice

88 Cerkveno učiteljstvo v polnosti uporabi avtoriteto (oblast), ki jo ima od Kristusa, kadar definira dogme, opredeli verske resnice, se pravi, kadar v obliki, ki obvezuje krščansko ljudstvo k nepreklicnemu pritrjevanju vere, predloži resnice, vsebovane v božjem razodetju, ali resnice, ki so z njimi v nujni zvezi.

89 Med našim duhovnim življenjem in dogmami (verskimi resnicami) obstaja organska vez. Dogme (verske resnice) so luči na poti naše vere; razsvetljujejo nam to pot vere in jo delajo varno ter zanesljivo. Nasprotno pa, če je naše življenje pravilno in pošteno, bosta tudi naš razum in naše srce sprejemajoče odprta za sprejemanje luči verskih resnic (prim. Jn 8,31-32).

90 Medsebojne vezi in koherentnost (medsebojno skladnost) verskih resnic je mogoče najti v celoti razodetja Kristusove skrivnosti (prim. 1. vat. koncil: DS 3016: “nexus mysteriorum”; C 25). “Znotraj katoliškega nauka obstoji neki red ali 'hierarhija’ resnic, ker je njihova zveza s temeljem krščanske vere različna” (E 11).

Nadnaravni verski čut

91 Vsi verniki imajo delež pri razumevanju in predajanju razodete resnice. Prejeli so maziljenje s Svetim Duhom, ki jih poučuje (prim. 1 Jn 2,20.27) ter jih uvaja v vso resnico (prim. Jn 16,13).

92 “Celota vernikov (...) se v verovanju ne more motiti. In to svojo posebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim čutom vsega ljudstva, 'ko od škofov do zadnjih vernih laikov’ izpričuje svoje vesoljno soglasje v stvareh vere in nravnosti” (C 12).

93 “S tem verskim čutom, ki ga budi in podpira Duh resnice, se božje ljudstvo pod vodstvom svetega učiteljstva, (...) neomahljivo oklepa vere, ki je bila enkrat izročena svetim, s pravilnim presojanjem vanjo globlje prodira in jo v življenju na polnejši način uresničuje” (C 12).

Rast v umevanju vere

94 Ob podpori Svetega Duha more v življenju Cerkve rasti umevanje tako realnosti (stvarnosti) kakor dediščine, ki jo sestavlja vera:

- “Po preudarjanju /ex contemplatione/ in preučevanju vernikov, ki to premišljujejo v svojem srcu” (BR 8), še posebej “teološko raziskovanje teži za globokim spoznanjem razodete resnice” (CS 62,7; prim. 44,2; BR 23; E 4).

- “Po notranjem uvidevanju duhovnih stvarnosti, kakršnega verujoči dobivajo iz izkustva” (BR 8); “Divina eloquia cum legente crescunt – Božje besede rastejo skupaj z njim, ki jih bere” (sv. Gregor Veliki, hom.Ez. 1,7,8).

- “Po oznanjevanju tistih, ki so s škofovskim nasledstvom prejeli zanesljivo karizmo resnice” (BR 8).

95 “Jasno je torej, da je vse troje – izročilo, Sveto pismo in cerkveno učiteljstvo – po premodrem božjem sklepu tako med seboj povezano in združeno, da ni enega brez drugega in da vse skupaj, vsako na svoj način ob delovanju enega Svetega Duha, učinkovito prispeva k zveličanju duš” (BR 10,3).

NA KRATKO

96 Kar je Kristus zaupal apostolom, so ti s svojim oznanjevanjem in pismeno po navdihovanju Svetega Duha predali naprej vsem rodovom do Kristusove vrnitve v slavi.

97 “Sveto izročilo in Sveto pismo sestavljata en sam Cerkvi izročen sveti zaklad božje besede” (BR 10), v katerem potujoča Cerkev kakor v ogledalu zre Boga, studenec vseh njenih bogastev.

98 “Cerkev s svojim naukom, z življenjem in bogočastjem trajno nadaljuje in vsem rodovom predaja naprej vse, kar sama je, vse, kar veruje” (BR 8).

99 S pomočjo nadnaravnega verskega čuta vse božje ljudstvo nenehno sprejema dar božjega razodetja, vanj globlje prodira in iz njega polneje živi.

100 Naloga, da avtentično razlaga božjo besedo, je bila zaupana samo cerkvenemu učiteljstvu, papežu in škofom v občestvu z njim.