II. Enakost in razlike med ljudmi

1934 Ustvarjeni po podobi enega samega Boga, obdarjeni z enako razumno dušo imajo vsi ljudje enako naravo in enak izvor. Odkupljeni s Kristusovo žrtvijo so vsi poklicani, da bi bili deležni iste božje blaženosti: vsi uživajo torej enako dostojanstvo.

1935 Enakost med ljudmi se bistveno tiče njihovega osebnega dostojanstva in pravic, ki iz tega izvirajo:
Sleherno obliko bodisi socialnega bodisi kulturnega zapostavljanja v osnovnih pravicah osebe, naj bo zaradi spola, rodu, barve, socialnega položaja, jezika ali vere, je treba premagati in odpraviti, ker nasprotuje božjemu načrtu (CS 29, 2).

1936 Ko človek pride na svet, ne razpolaga z vsem, kar je potrebno za razvoj njegovega življenja, telesnega in duhovnega, in potrebuje druge. Razlike se pokažejo kot povezane s starostjo, s fizičnimi zmožnostmi, z umskimi in nravnimi sposobnostmi, pri izmenjavah, ki jih je vsakdo mogel biti deležen, z razdelitvijo bogastva (prim. CS 29, 2). “Talenti” niso enako razdeljeni (prim. Mt 25,14-30; Lk 19,11-27).

1937 Te razlike pripadajo božjemu načrtu, ki hoče, da vsak prejme od drugega to, česar potrebuje, in da tisti, ki razpolagajo s posebnimi “talenti”, priobčujejo od tega dobrote tistim, ki jih potrebujejo. Razlike opogumljajo in pogostokrat obvezujejo ljudi k velikodušnosti, k dobrohotnosti in k delitvi z drugimi; razlike spodbujajo kulture, da se bogatijo druga z drugo:

Ne dajem vseh kreposti vsakemu enako (...). Večje število takih je, ki jih tako razdeljujem, včasih enemu, včasih drugemu (...). Enemu ljubezen; drugemu pravičnost; temu ponižnost; onemu živo vero (...). Kar se tiče časnih dobrin, reči, ki so potrebne za človeško življenje, te sem razdelil zelo neenako, in nisem hotel, da bi vsak imel v posesti vse, kar mu je potrebno, da bi tako ljudje nujno imeli priložnost, da izkazujejo ljubezen drug drugemu (...). Hotel sem, da eni potrebujejo druge in da bi bili moji služabniki pri razdeljevanju milosti in preobilja darov, ki so jih prejeli od mene (sv. Katarina Sienska, dial. 1, 6).

1938 Obstajajo pa tudi krivične neenakosti, ki prizadevajo milijone mož in žena. Te neenakosti so v očitnem nasprotju z evangelijem:

Enako dostojanstvo oseb zahteva, da pridemo do bolj človeških in pravičnih življenjskih razmer. Prevelike gospodarske in družbene neenakosti med člani ali narodi ene same človeške družine resnično zbujajo pohujšanje in nasprotujejo socialni pravičnosti, pravšnosti, dostojanstvu človeške osebe, pa tudi družbenemu in mednarodnemu miru (CS 29, 3).