POKLICANOST VSEH K MOLITVI

2566 Človek išče Boga. S stvarjenjem pokliče Bog vsako bitje iz niča v bivanje. Človek, “ovenčan s slavo in častjo” (prim. Ps 8,6), je poleg angelov sposoben spoznati, “kako čudovito je Gospodovo ime po vsej zemlji” (Ps 8,2). Celo potem, ko je s svojim grehom izgubil sličnost z Bogom, ostane podoba svojega Stvarnika in ohranja v sebi hrepenenje po njem, ki ga kliče v bivanje. Vsa verstva pričujejo o tem bistvenem iskanju ljudi (prim. Apd 17,27).

2567 Bog prvi kliče človeka. Naj človek tudi pozablja na svojega Stvarnika ali se skriva daleč proč od njegovega obličja, naj teka za svojimi maliki ali obtožuje božanstvo, da ga je zapustilo, živi in resnični Bog neutrudljivo kliče vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju v molitvi. Ta korak ljubezni zvestega Boga je v molitvi vedno prvi, človekov korak je vedno odgovor. Ko se Bog razodeva in odkriva človeka njemu samemu, se molitev izkazuje kot medsebojno klicanje, kot drama zaveze. Po besedah in dejanjih zajema ta drama srce. Razkriva se v vsej zgodovini odrešenja.