1572 Obhajanje posvetitve škofa, duhovnikov ali diakonov terja zaradi svoje pomembnosti za življenje delne Cerkve čim večjo udeležbo kar največjega možnega števila vernikov. Vršilo se bo, če le mogoče, na nedeljo in v stolnici, s slovesnostjo, ki je prilagojena okoliščinam. Tri posvetitve, škofovska, duhovniška in diakonska, se držijo istega poteka. Njihovo mesto je v središču evharističnega bogoslužja.

1573 Bistveni obred zakramenta svetega reda sestoji za tri stopnje iz položitve škofovih rok na glavo ordinanda in iz posebne posvetilne molitve, ki prosi Boga za izlitje Svetega Duha in njegovih darov, lastnih službi, za katero je kandidat posvečen (prim. Pij XII., ap. konst. “Sacramentum ordinis”: DS 3858).

1574 Kakor pri vseh zakramentih obdajajo obhajanje dodatni obredi. V raznih liturgičnih izročilih se sicer močno razlikujejo, vendar jim je skupno to, da izražajo mnogotere vidike zakramentalne milosti. Tako začetni obredi v latinskem obredu – predstavitev in izvolitev ordinanda, škofov nagovor, ordinandu postavljena vprašanja, litanije vseh svetnikov – izpričujejo, da se je izbira izvršila v soglasju z običajem Cerkve, in pripravljajo slovesno dejanje posvetitve, kateri sledi več obredov, ki na simboličen način izražajo in dopolnjujejo skrivnost, ki se je izvršila: za škofa in duhovnika maziljenje s sveto krizmo, znamenjem posebnega maziljenja s Svetim Duhom, ki napravlja njuno službo rodovitno; škofu izročitev knjige evangelijev, prstana, mitre in škofovske palice v znamenje njegovega apostolskega poslanstva, ki je oznanjevanje božje besede, njegove zvestobe do Cerkve, Kristusove neveste, njegove naloge pastirja Gospodove črede; izročitev patene in keliha duhovniku, “daritveni dar svetega ljudstva”, dar, katerega je duhovnik poklican prinašati Bogu; izročitev knjige evangelijev diakonu, ki je pravkar prejel poslanstvo oznanjati Kristusov evangelij.