2544 Jezus zabičuje svojim učencem, naj mu dajejo prednost pred vsemi stvarmi in vsemi ljudmi, in jim predlaga, naj se zaradi njega in zaradi evangelija (prim. Mr 8,35) “odpovedo vsemu, kar imajo” (Lk 14,33). Malo pred svojim trpljenjem jim je dal za zgled ubogo vdovo iz Jeruzalema, ki “je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za preživljanje” (Lk 21,4). Zapoved o nenavezanosti na bogastvo je za vstop v nebeško kraljstvo obvezna.

2545 Vsi Kristusovi verniki naj si “prizadevajo za pravilno usmerjanje svojih nagnjenj, da jih ne bi uporaba zemeljskih reči in navezanost na bogastvo v nasprotju z duhom evangeljskega uboštva ovirala pri teženju po popolni ljubezni” (C 42).

2546 “Blagor ubogim v duhu” (Mt 5,3). Blagri razodevajo red sreče in milosti, lepote in miru. Jezus slavi veselje ubogih, ki jim božje kraljestvo že pripada (Lk 6,20):

Učlovečena božja Beseda imenuje “uboštvo v duhu” prostovoljno ponižnost človeškega duha in njegovo odpoved; in apostol nam za zgled daje uboštvo Boga, ko pravi: “Zaradi nas je postal ubog” (2 Kor 8,9) (sv. Gregor iz Nise, beat. 1).

2547 Gospod tarna nad bogataši, ker najdejo svojo tolažbo v obilnem bogastvu (Lk 6,24). “Ošabnež išče zemeljsko mogočnost, medtem ko ubogi v duhu išče nebeško kraljestvo” (sv. Avguštin, serm. Dom. 1,1,3). Predanost previdnosti nebeškega Očeta osvobaja od zaskrbljenosti za jutrišnji dan (prim. Mt 6,25-34). Zaupanje v Boga razpoloži človeka za blagor, ki velja ubogim. Gledali bodo Boga.