2734 Sinovsko zaupanje gre skozi preizkušnjo – postane preizkušeno – v bridkostih (prim. Rim 5,3-5). Glavna težava se tiče prosilne molitve, zase ali za druge v priprošnji. Nekateri celo nehajo moliti, ker – tako mislijo – njihova prošnja ni uslišana. Tu nastopita dve vprašanji: Zakaj mislimo, da naša prošnja ni bila uslišana? Kako je naša molitev uslišana, “učinkovita”?

Zakaj bi se pritoževali, da nismo bili uslišani?

2735 Najprej bi nas morala spraviti v začudenje neka ugotovitev. Kadar Boga hvalimo ali se mu zahvaljujemo za njegove dobrote v splošnem, nismo nič zaskrbljeni za to, da bi zvedeli, ali mu je naša molitev prijetna. Nasprotno pa zahtevamo, da bi videli rezultat naše prošnje. Kakšna je torej podoba Boga, ki daje nagibe naši molitvi: mar je Bog sredstvo, ki naj ga uporabljamo, ali je Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa?

2736 Ali smo prepričani, da “ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba” (Rim 8,26)? Ali prosimo Boga za “primerne dobrine”? Naš Oče dobro ve, česa potrebujemo, še preden ga prosimo (prim. Mt 6,8), a čaka na našo prošnjo, ker obstaja dostojanstvo njegovih otrok v njihovi svobodi. Treba pa je prositi z njegovim Duhom svobode, da moremo v resnici spoznati njegovo željo (prim. Rim 8,27).

2737 “Nimate, ker ne prosite. Prosite, pa ne prejmete, ker prosite s slabim namenom, zato da bi potešili svoja poželenja” (Jak 4,2-3; prim. celotno sobesedilo Jak 4,1-10; 1,5-8; 5,16). Če prosimo z razdvojenim, “prešuštnim” (Jak 4,4) srcem, nas Bog ne more uslišati, saj hoče naše dobro, naše življenje. “Ali mislite, da zaman pravi Sveto pismo: 'Do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v vas’?” (Jak 4,5). Naš Bog je “ljubosumen” glede nas, kar je znamenje resničnosti njegove ljubezni. Vstopimo v hrepenenje njegovega Duha, pa bomo uslišani:

Ne bodi žalosten, če ne prejmeš od Boga takoj tega, za kar ga prosiš; to je zaradi tega, ker ti hoče storiti še več dobrega zaradi tvoje stanovitnosti, s katero ostajaš z njim v molitvi (Evagrij Pontski, or. 34).
Bog hoče, da bi bilo naše hrepenenje preizkušeno v molitvi. Tako nas pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je pripravljen dati (sv. Avguštin, ep. 130,8,17).

Kako je naša molitev učinkovita?

2738 Razodetje o molitvi v redu odrešenja nas uči, da se vera opira na delovanje Boga v zgodovini. Sinovsko zaupanje se prebudi ob njegovem delovanju v najodličnejšem pomenu: ob trpljenju in vstajenju njegovega Sina. Krščanska molitev je sodelovanje z božjo previdnostjo, z božjim načrtom ljubezni do ljudi.

2739 Pri sv. Pavlu je to zaupanje drzno (prim. Rim 10,12-13), utemeljeno na molitvi Duha v nas in na zvesti ljubezni Očeta, ki nam je dal svojega edinega Sina (prim. Rim 8,26-39). Preoblikovanje srca, ki moli, je prvi odgovor na našo prošnjo.

2740 Jezusova molitev napravlja iz krščanske molitve učinkovito prošnjo. Jezus je za krščansko molitev zgled, on moli v nas in z nami. Ker Sinovo srce išče samo to, kar je všeč Očetu, kako bi se srce posinovljenih otrok navezovalo bolj na darove kakor pa na darovalca?

2741 Jezus moli tudi za nas, na našem mestu in v naš prid. Vse naše prošnje so bile zbrane enkrat za vselej v Jezusovem kriku na križu in Oče jih je uslišal v njegovem vstajenju, in zaradi tega Sin ne neha posredovati za nas pri Očetu (prim. Heb 5,7; 7,25; 9,24). Če je naša molitev odločno zedinjena z Jezusovo, v zaupanju in sinovski drznosti, prejmemo vse, kar prosimo v njegovem imenu, mnogo več kakor to in ono: Svetega Duha samega, v katerem so vsi darovi.