325 Apostolska vera izpoveduje, da je Bog “Stvarnik nebes in zemlje”, in nicejsko-carigrajska veroizpoved razloži: “vidnega in nevidnega sveta”.

326 Izraz “nebesa in zemlja” pomeni v Svetem pismu vse, kar obstaja, celotno stvarstvo. Ta izraz naznačuje tudi vez znotraj stvarstva, vez ki hkrati združuje in razločuje nebo in zemljo: “Zemlja” je svet ljudi (prim. Ps 115,16). “Nebesa” ali “nebo” more pomeniti nebesni svod (prim. Ps 19,2), a tudi “kraj”, ki je lasten Bogu: “Oče, ki je v nebesih” (Mt 5,16; prim. Ps 115,16), in v skladu s tem tudi “nebesa” kot eshatološko slavo. Končno naznačuje beseda “nebesa” (ali “nebo”) tudi “kraj” ustvarjenih duhovnih bitij – angelov – ki obdajajo Boga.

327 Veroizpoved 4. lateranskega koncila zatrjuje, da je Bog “v začetku časa iz nič ustvaril hkrati obojno stvarstvo, duhovno in telesno; nato pa še človeka, ki obsega na neki način oboje, ker sestoji iz duha in telesa” (DS 800; prim. DS 3002 Vblj 8).

I. Angeli

II. Vidni svet

NA KRATKO

350 Angeli so ustvarjeni duhovi, ki nenehno slavijo Boga in ki služijo njegovim odrešenjskim načrtom glede drugih ustvarjenih bitij: “Ad omnia bona nostra cooperantur angeli – Pri vseh naših dobrih delih sodelujejo angeli” (sv. Tomaž Akv., s.th. 1,114,3, ad 3).

351 Angeli obdajajo Kristusa, svojega Gospoda. Služijo mu še posebej pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede ljudi.

352 Cerkev časti angele, ki ji pomagajo na njenem zemeljskem romanju in varujejo vse ljudi.

353 Bog je hotel raznovrstnost svojih ustvarjenih bitij in njihovo lastno dobrost, njihovo medsebojno odvisnost in njihov red. Vse snovno stvarstvo je Bog namenil blagru človeškega rodu. človek – in prek njega vse stvarstvo – pa je namenjen božji slavi.

354 Spoštovati v stvarstvo zapisane zakonitosti in odnose, ki izhajajo iz narave stvari, je začetek modrosti in temelj nravnosti.