168 Najprej je Cerkev tista, ki veruje in ki tako nosi, nahranja in vzdržuje mojo vero. Najprej Cerkev povsod izpoveduje (vero v) Gospoda (“Tebe po vsej zemlji slavi sveta Cerkev”, pojemo v “Tebe, Boga, hvalimo”), in z njo ter v njej pa smo tudi mi pritegnjeni in privedeni do tega, da izpovedujemo: “Verujem”, “verujemo”. Po Cerkvi prejmemo vero in novo življenje v Kristusu s krstom. V Rimskem obredniku vpraša krstitelj katehumena: “Kaj želiš od Cerkve božje?”. In odgovor je: “Vero”. “Kaj ti da vera?” “Večno življenje”.

169 Zveličavno odrešenje prihaja samo od Boga; ker pa življenje vere prejemamo po Cerkvi, je ona naša mati: “Verujemo Cerkvi kot materi našega novega rojstva, in ne v Cerkev, kakor da bi ona bila povzročiteljica našega zveličavnega odrešenja” (Faustus de Riez, Spir. 1,2). Ker je naša mati, je tudi vzgojiteljica naše vere.