1913 Soudeležba je prostovoljna in velikodušna človekova zavzetost pri družbenih spremembah. Potrebno je, da so vsi soudeleženi pri pospeševanju skupnega blagra, vsakdo v skladu z mestom, ki ga zavzema, in vlogo, ki jo ima. Ta dolžnost je neločljivo povezana z dostojanstvom človeške osebe.
1914 Soudeležba se najprej uresničuje v prevzemanju področij, za katera kdo sprejme osebno odgovornost: s skrbjo za vzgojo svoje družine, z vestnim opravljanjem svojega dela prispeva človek k blagru drugega in družbe (prim. CA 43).
1915 Državljani se morajo kolikor mogoče dejavno udeleževati javnega življenja. Načini te soudeležbe so lahko različni glede različnosti dežele ali kulture. “Hvaliti je treba ravnanje tistih narodov, pri katerih je kar največji del državljanov v pristni svobodi udeležen pri javnih zadevah” (CS 31, 3).
1916 Soudeležba vseh pri udejanjanju skupnega blagra vključuje, kakor vsaka nravna dolžnost, nenehno obnavljano spreobrnjenje družbenih soudeležencev. Goljufanje in druge zvijače, s katerimi se nekateri izmikajo prisilam zakona ali predpisom socialne dolžnosti, je treba odločno obsoditi, ker so nezdružljive z zahtevami pravičnosti. Treba se je zavzemati za razvoj institucij, ki zboljšujejo razmere človeškega življenja (prim. CS 30, 1).
1917 Tistim, ki izvršujejo nalogo oblasti, pripada, da utrjujejo vrednote, ki privlačijo zaupanje članov skupine in jih spodbujajo k služenju sebi podobnim. Soudeležba se začenja z vzgojo in kulturo. “Po pravici moramo misliti, da je bodoča usoda človeštva položena v roke tistih, ki bodo znali prihodnjim rodovom posredovati nagibe za življenje in za upanje” (CS 31, 3).
NA KRATKO
1918 “Ni je oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga” (Rim 13,1).
1919 Sleherni človeški skupnosti je potrebna oblast, če naj se ohranja in se razvija.
1920 “Državna skupnost in javna oblast sta utemeljeni v človeški naravi in potemtakem izvirata iz reda, ki ga je postavil Bog” (CS 74, 3).
1921 Način izvrševanja oblasti je zakonit, če si oblast prizadeva za skupni blagor družbe. Za doseganje tega mora uporabljati nravno sprejemljiva sredstva.
1922 Različnost političnih ureditev je zakonita, če le-te prispevajo k blagru skupnosti.
1923 Politična oblast se mora razvijati v mejah nravnega reda in jamčiti pogoje za uveljavljanje svobode.
1924 Skupni blagor obsega “vsoto vseh tistih razmer družbenega življenja, ki tako skupnostim kakor posameznim članom omogočajo, da v večji meri in lažje dosegajo svojo popolnost” (CS 26, 1).
1925 Skupni blagor obsega tri bistvene prvine: spoštovanje in pospeševanje temeljnih človekovih pravic; uspevanje ali razvijanje duhovnih in časnih dobrin družbe; mir in varnost skupine in njenih članov.
1926 Dostojanstvo človeške osebe vključuje iskanje skupnega blagra. Vsakdo si mora prizadevati za nastajanje in vzdrževanje institucij, ki zboljšujejo možnosti za resnično človeško življenje.
1927 Državi pripada, da ščiti in pospešuje skupni blagor civilne družbe. Skupni blagor celotne človeške družine postavlja zahtevo po organizaciji mednarodne družbe.