2488 Pravica do priobčevanja resnice ni brezpogojna. Vsakdo mora usklajati svoje življenje z evangeljsko zapovedjo bratske ljubezni. Le-ta terja, da v konkretnih položajih presodimo, ali je primerno ali ni primerno razkriti resnico tistemu, ki to prosi oziroma zahteva.

2489 Ljubezen in spoštovanje do resnice morata narekovati odgovarjanje na vsako prošnjo oziroma zahtevo po obvestitvi ali priobčitvi. Blagor in varnost drugega, spoštovanje do zasebnega življenja, skupni blagor, to so zadostni razlogi za molk o tem, kar ni potrebno, da bi bilo znano, ali pa za uporabo diskretne (zadržane) govorice. Dolžnost izogibati se pohujšanju pogosto narekuje strogo diskretnost. Nihče ni dolžan razkriti resnico tistemu, ki nima pravice, da bi jo poznal (prim. Sir 27,16; Prg 25,9-10).

2490 Tajnost zakramenta sprave je sveta in ne sme biti izdana pod nobeno pretvezo. “Spovedna tajnost je nedotakljiva; zato je prepovedano, da bi spovednik z besedo ali na kakršenkoli način in iz kateregakoli razloga kakorkoli izdal spovedanca” (ZCP, kan. 983, par. 1).

2491 Poklicne tajnosti – ki vežejo na primer politike, vojake, zdravnike, pravnike – ali skrivnosti, ki so bile zaupane pod obvezo tajnosti, je treba ohranjati, razen v izjemnih primerih, ko bi ohranitev tajnosti morala tistemu, ki jih je zaupal, tistemu, ki jih je sprejel, ali komu tretjemu povzročiti zelo hudo škodo, ki bi se ji bilo mogoče izogniti samo z objavljenjem resnice. Zasebne informacije, ki morejo škodovati drugemu, ne smejo biti objavljene brez velikega, sorazmernega razloga niti v primeru, ko niso bile zaupane pod pečatom tajnosti.

2492 Vsakdo mora ohranjati pravšno zadržanost glede zasebnega življenja ljudi. Tisti, ji so odgovorni za obveščanje, morajo vzdrževati pravšno sorazmerje med zahtevami skupnega blagra in spoštovanjem pravic posameznikov. Vmešavanje informacije (obveščanja) v zasebno življenje ljudi, ki so angažirani v politični ali javni dejavnosti, je treba obsojati toliko, kolikor je prizadeta njihova intimnost in njihova svoboda.