949 V prvotni jeruzalemski občini so bili učenci “stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah” (Apd 2,42):

Občestvo v veri. Vera vernikov je vera Cerkve, vera, ki jo je Cerkev prejela od apostolov, zaklad življenja, ki se množi z razdeljevanjem.

950 Občestvo zakramentov. “Sadovi vseh zakramentov pripadajo vernikom. Kajti zakramenti, zlasti krst, ki je kakor vrata, skozi katera ljudje vstopajo v Cerkev, so svete vezi, ki vse vernike zedinjajo in združujejo z Jezusom Kristusom. Občestvo svetih je občestvo zakramentov … Ime “občestvo” (communio) moremo naobrniti na vsakega od njih, saj nas vsak zakrament zedinja z Bogom … Vendar pa to ime bolj kakor ostalim zakramentom pritiče evharistiji, ker je predvsem evharistija tista, ki dovršuje to občestvo” (Catech. R. 1,10,24).

951 Občestvo karizem: V občestvu Cerkve Sveti Duh “razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti” za graditev Cerkve (C 12). “Kajti vsakemu se daje razodetje Duha v korist vseh” (1 Kor 12,7).

952 “Vse jim je bilo skupno” (Apd 4,32). “Resničen kristjan mora na vse, kar ima v posesti, gledati kot na dobrino, ki je skupna vsem. Zato mora biti pripravljen in hiter, ko gre za to, da pomaga bližnjemu, ki je v stiski” (Catech. R. 1,10,27). Kristjan je oskrbnik dobrin, ki pripadajo Gospodu (prim. Lk 16,1.3).

953 Občestvo ljubezni: V “občestvu svetnikov” “nobeden med nami ne živi zase in nobeden ne umira zase” (Rim 14,7). “Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, če je en ud v časti, se z njim veselijo vsi udje. Vi ste pa Kristusovo telo in vsak zase ud” (1 Kor 12,26- 27). “Ljubezen ne išče svojega” (1 Kor 13,5; prim. 10,24). Najmanjše od naših dejanj, ki ga storimo v ljubezni, ima odmev v korist vseh znotraj tiste solidarnosti z vsemi ljudmi, živimi in mrtvimi, ki temelji na občestvu svetnikov. Vsak greh škoduje temu občestvu.