1865 Greh povzroči, da postane greh privlačen; s ponavljanjem istih dejanj nastane grešljivost, tj. trajna nagnjenost h grehu iste vrste. Posledica so zla nagnjenja, ki zamračijo vest in pokvarijo konkretno ocenjevanje dobrega in zlega. Tako greh teži za tem, da bi se ponavljal in krepil, vendar pa ne more uničiti nravnega čuta prav do njegove korenine.
1866 Grešljivosti (vitia) moremo razporediti po krepostih, ki jim te grešljivosti nasprotujejo, ali pa jih povezati z glavnimi grehi, ki jih je krščansko izročilo razločevalo po sledeh sv. Janeza Kasijana in sv. Gregorija Velikega (mor. 31, 45). Imenujejo se glavni, ker rojevajo druge grehe, druge grešljivosti (pregrehe). To so napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba ali acidia.
1867 Katehetsko izročilo tudi opozarja, da obstajajo “vnebovpijoči grehi”. V nebo vpijejo: Abelova kri (prim. 1 Mz 4,10); sodomski greh (prim. 1 Mz 18,20; 19,13); vpitje zatiranega ljudstva v Egiptu (prim. 2 Mz 3,7-10); tožba tujca, vdove in sirote (prim. 2 Mz 22,20-22); krivičnost nasproti dninarju (prim. 5 Mz 24,14-15; Jak 5,4).
1868 Greh je osebno dejanje. Še več, neko odgovornost imamo pri grehih, ki jih storijo drugi, kadar pri njih sodelujemo: – tako da se jih neposredno in hoté udeležimo; – tako da jih ukažemo, svetujemo, hvalimo ali zagovarjamo; – tako da jih ne odkrijemo ali jih ne preprečimo, kadar smo to dolžni storiti; – tako da ščitimo tiste, ki delajo zlo.
1869 Tako napravi greh ljudi za sokrivce drug drugega, stori, da vladajo med njimi poželenje, nasilje in krivičnost. Grehi izzivajo takšne socialne razmere in ustanove, ki nasprotujejo božji dobroti. “Grešne strukture” so izraz in učinek osebnih grehov. Takšne strukture zavajajo svoje žrtve, da delajo zlo tudi one same. V analognem pomenu sestavljajo “družbeni (socialni) greh” (prim. SP 16).
NA KRATKO
1870 “Bog je vse vklenil v nepokorščino, da bi vsem izkazal usmiljenje” (Rim 11,32).
1871 Greh je “beseda, dejanje ali želja, ki je v nasprotju z večno postavo. Greh je žalitev Boga. Obrača se zoper Boga v nepokorščini, ki nasprotuje Kristusovi pokorščini.
1872 Greh je dejanje, ki nasprotuje razumu. Greh rani človekovo naravo in oškoduje človeško solidarnost.
1873 Korenina vseh grehov je v človekovem srcu. Za vrste grehov in njihovo velikost je odločilen predvsem njihov predmet.
1874 Premišljeno, to se pravi vedé in hoté, odločiti se za nekaj, kar je v hudem nasprotju z božjo postavo in s poslednjim človekovim ciljem, pomeni storiti smrtni greh. Smrtni greh uniči v nas ljubezen, brez katere je večna blaženost nemogoča. Če ni kesanja, prinaša večno smrt.
1875 Mali greh je nravni nered, ki ga je mogoče popraviti z ljubeznijo, ki po storjenem malem grehu še ostane v nas.
1876 Ponavljanje grehov, tudi malih, povzroči grešljivosti (nagnjenja h grehu), med katerimi razlikujemo glavne grehe.