1524 Tistim, ki so na tem, da zapustijo to življenje, nudi Cerkev razen bolniškega maziljenja še evharistijo kot popotnico. Obhajilno zedinjenje s Kristusovim telesom in krvjo, prejetima v tem trenutku prehoda k Očetu ima poseben smisel in pomembnost. To obhajilo je seme večnega življenja in moč vstajenja po Gospodovih besedah: “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan” (Jn 6,54). Evharistija, zakrament umrlega in vstalega Kristusa, je tu zakrament prehoda iz smrti v življenje, iz tega sveta k Očetu (prim. Jn 13,1).

1525 Kakor zakramenti krsta, birme in evharistije sestavljajo enoto, imenovano “zakramenti uvajanja v krščanstvo”, tako moremo reči, da pokora, sveto maziljenje in evharistija kot popotnica sestavljajo tedaj, ko se krščansko življenje dotakne svoje meje, “zakramente ki pripravljajo na domovino” ali zakramente, ki dovršujejo romanje.

NA KRATKO

1526 “Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem. Molitev, porojena iz vere, bo bolnika rešila in Gospod ga bo okrepil; če je v grehih, mu bodo odpuščeni” (Jak 5,14- 15).

1527 Zakrament bolniškega maziljenja ima za cilj podeliti posebno milost kristjanu, ki prestaja težave, povezane s stanjem hude bolezni ali starosti.

1528 Primeren čas za prejem svetega maziljenja gotovo nastopi, ko vernik začenja biti v smrtni nevarnosti zaradi bolezni ali starosti.

1529 Vsakokrat, ko kristjan resno zboli, more prejeti sveto maziljenje; prav tako tedaj, ko se potem, ko ga je prejel, bolezen poslabša.

1530 Samo duhovniki (prezbiterji in škofje) morejo podeliti zakrament bolniškega maziljenja; za podelitev uporabljajo olje, ki ga je blagoslovil škof ali v potrebi duhovnik sam, ki podeljuje zakrament.

1531 Bistveno pri obhajanju tega zakramenta je maziljenje na bolnikovem čelu in rokah (v rimskem obredu) ali na drugih delih telesa (na vzhodu), maziljenje, ki ga spremlja liturgična molitev duhovnika – podeljevalca, v kateri prosi za posebno milost tega zakramenta.

1532 Posebna milost zakramenta bolniškega maziljenja ima za učinke: – zedinjenje bolnika s Kristusovim trpljenjem v njegov blagor in v blagor vse Cerkve; – tolažba, mir in srčnost za krščansko prenašanje tegob bolezni ali starosti; – odpuščanje grehov, če tega bolnik ni mogel prejeti v zakramentu pokore; – vrnitev zdravja, če je to ugodno za duhovno zdravje; – priprava na prehod k večnemu življenju.