2634 Priprošnja (sredniška molitev, posredovanje) je prosilna molitev, ki nas bolj upodobi po Jezusovi molitvi. Jezus je edini priprošnjik pri Očetu za vse ljudi, posebno za grešnike (prim. Rim 8,34; 1 Jn 2,1; 1 Tim 2,5-8). “Prav zato, ker vedno živi, da zanje posreduje, more dokončno odrešiti tiste, ki po njem prihajajo k Bogu” (Heb 7,25). Sveti Duh sam “prosi za nas … in prosi za svete, v skladu z božjo voljo” (Rim 8,26-27).

2635 Posredovati, prositi v prid drugega je od Abrahama dalje lastno srcu, ki je uglašeno po božjem usmiljenju. V času Cerkve je krščanska priprošnja udeleženost pri Kristusovi priprošnji: je izraz občestva svetih. V priprošnji tisti, ki moli, ne “gleda nase, temveč raje na druge” (prim. Flp 2,4), tako da celo moli za tiste, ki mu prizadevajo zlo (prim. Štefan, ki kakor Jezus moli za svoje krvnike: prim. Apd 7,60; Lk 23,28.34).

2636 Prve krščanske skupnosti so intenzivno živele to obliko sodelovanja (prim. Apd 12,5; 20,36; 21,5; 2 Kor 9,14). Apostol Pavel jih vključuje v svojo službo evangelija (prim. Ef 6,18-20; Kol 4,3-4; 1 Tes 5,25), toda tudi prosi zanje (prim. 2 Tes 1,11; Kol 1,3; Flp 1,3-4). Priprošnja kristjanov ne pozna meja: “za vse, za kralje in za vse oblastnike” (1 Tim 2,1), za tiste, ki preganjajo (prim. Rim 12,14), za tiste, ki odklanjajo evangelij (prim. Rim 10,1).