2697 Molitev je življenje novega srca. Prepajati nas mora vsak trenutek. Drugače pozabimo na njega, ki je naše življenje in naše vse. Zato duhovni očetje po izročilu pete Mojzesove knjige in prerokov postavljajo poudarek na molitev kot “spominjanje na Boga”, kot pogostno prebuditev “spomina srca”: “Na Boga se je treba spomniti bolj pogosto, kakor pa dihamo” (sv. Gregor Nacianški, or. theol. 1,4). Toda ne moremo moliti “ob vsakem času”, če ne molimo v določenih trenutkih prav hote: to so pomembni časi krščanske molitve, glede intenzivnosti in glede trajanja.

2698 Izročilo Cerkve predlaga vernikom molitvene ritme, ki naj nahranjajo stalno molitev. Nekateri so vsakodnevni: jutranja in večerna molitev, molitev pred jedjo in po jedi, bogoslužne ure. Nedeljo, ki je osredotočena na evharistijo, posvečuje predvsem molitev. Krog liturgičnega leta in njegovi eéliki prazniki so osnovni ritmi molitvenega življenja kristjanov.

2699 Gospod vodi vsakega človeka po poteh in na način, ki ugajajo njemu. Vsak vernik mu odgovarja tudi v skladu z odločanjem svojega srca in z osebnimi izrazi molitve. Vendar je krščansko izročilo ohranilo tri pomembnejše izraze molitvenega življenja: ustno molitev, premišljevanje, notranjo molitev. Vsem je skupna osnovna poteza: zbranost srca. Ta čuječnost nad tem, da ohranjamo božjo besedo in ostajamo v božji navzočnosti, napravlja te tri izraze za pomembne čase molitvenega življenja.