1427 Jezus kliče k spreobrnjenju. Ta klic je bistveni del oznanila božjega kraljestva: “Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju “ (Mr 1,15). V pridiganju Cerkve se ta klic obrača najprej na tiste, ki še ne poznajo Kristusa in njegovega evangelija. Tudi je krst glavni kraj prvega in temeljnega spreobrnjenja. Po veri v veselo novico in po krstu (prim. Apd 2,38) se človek odpove zlu in pridobi odrešenje, to je odpuščanje vseh grehov in dar novega življenja.

1428 A Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju kristjanov. To drugo spreobrnjenje je neprenehna naloga za vso Cerkev, ki “ima v svoji sredi grešnike” in ki “je hkrati sveta in vedno potrebna očiščevanja ter nikoli ne preneha s pokoro in prenavljanjem” (C 8). Ta napor za spreobrnjenje ni le človeško delo. To je odgovarjanje “potrtega srca” (Ps 51,19), katero privlači in nagiblje milost (prim. Jn 6,44; 12,32), da se bi se odzvalo usmiljeni ljubezni Boga, ki nas je prej ljubil (prim. 1 Jn 4,10).

1429 O tem priča spreobrnjenje sv. Petra, potem ko je trikrat zatajil svojega Učenika. Pogled neskončno usmiljenega Jezusa prikliče solze kesanja (Lk 22,61) in po Gospodovem vstajenju trikratno zatrditev Petrove ljubezni do njega (prim. Jn 21,15- 17). Drugo spreobrnjenje vsebuje tudi skupnostno razsežnost. To se razodeva v Gospodovem klicu vsej Cerkvi : “Spreobrni se!” (Raz 2,5.16).

Sv. Ambrož pravi o dveh spreobrnenjih, da sta v Cerkvi “voda in solze; krstna voda in solze pokore” (Ep.41,12).