II. Hrepenenje po sreči

1718 Blagri so odgovor na naravno hrepenenje po sreči. To hrepenenje je božjega izvora: Bog ga je položil v človekovo srce, da bi ga pritegnil k sebi, k Bogu, ki ga edini more izpolniti.

Prav gotovo hočemo vsi živeti srečno in ni v človeškem rodu nikogar, ki se ne bi strinjal s to trditvijo, še preden je sploh v polnosti izrečena (sv. Avguštin, mor. eccl. 1,3,4).

Kako te torej iščem, Gospod? Kajti s tem, da iščem tebe, svojega Boga, iščem srečno življenje. Iskal te bom, da bo živela moja duša. Zakaj kakor živi moje telo po moji duši, tako živi moja duša po tebi (sv. Avguštin, con.10,20).

Samo Bog nasičuje (sv.Tomaž Akv., symb. 1).

1719 Blagri odkrivajo cilj človeškega bivanja, poslednji namen človeških dejanj: Bog nas kliče k svoji lastni blaženosti. Ta klic se obrača na vsakogar osebno, pa tudi na celoto Cerkve, novo ljudstvo tistih, ki so sprejeli obljubo in v veri živijo iz nje