IV. "Hočem gledati Boga"

2548 Hrepenenje po resnični sreči rešuje človeka pretirane navezanosti na dobrine tega sveta, da bi se dovršilo v gledanju in blaženosti Boga. “Obljuba, da bomo gledali Boga, presega sleherni blagor. V Svetem pismu je gledati isto kakor imeti v posesti. Kdor gleda Boga, je dosegel vse dobrine, kar si jih je mogoče zamisliti” (sv. Gregor iz Nise, beat. 6).

2549 Svetemu ljudstvu ostane naloga bojevati se s pomočjo milosti od zgoraj za to, da bi prejelo dobrine, ki jih obljublja Bog. Da bi Kristusovi verniki imeli v posesti Boga in ga zrli, zatajujejo svoje poželenje in z božjo milostjo zmagujejo nad zapeljivostmi naslade in moči.

2550 Na tej poti popolnosti Duh in nevesta kličeta vsakogar, kdor posluša (prim. Raz 22,17), k popolnemu občestvu z Bogom:

Tam bo resnična slava; nihče ne bo tam hvaljen zaradi zmote ali zaradi prilizovanja; resnična čast ne bo odrečena tistim, ki jo zaslužijo, ne izkazovana nevrednim; sicer pa nihče od nevrednih ne bo težil po njej, saj bodo tja pripuščeni samo vredni. Tam bo vladal resničen mir, kjer nihče ne bo trpel nasprotovanja ne od samega sebe ne od drugih. Bog sam bo plačilo za krepost, on, ki je krepost dal in ji obljubil za plačilo sam sebe, najboljše in največje plačilo, ki je mogoče: “Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo” (3 Mz 26,12) ... To je tudi smisel apostolovih besed: “Da bo Bog vse v vsem” (1 Kor 15,28). On sam bo konec naših hrepenenj, on, ki ga bomo brez konca gledali, brez naveličanosti ljubili, brez utrujenosti hvalili. In ta dar, ta ljubezen, to opravilo – vse to bo prav gotovo, kakor večno življenje, skupno vsem (sv. Avguštin, civ. 22,30).

NA KRATKO

2551 “Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce” (Mt 6,21).

2552 Deseta zapoved zabranjuje neurejeno pohlepnost, ki se rodi iz čezmernega hlepenja po bogastvu in njegovi moči.

2553 Nevoščljivost je žalost zaradi dobrine, ki pripada bližnjemu, in čezmerna želja, da si jo prisvojimo. Nevoščljivost je eden od “glavnih grehov”.

2554 Krščeni se bojuje zoper nevoščljivost z dobrohotnostjo, ponižnostjo in predanostjo božji previdnosti.

2555 Kristusovi verniki “so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred” (Gal 5,24); vodi jih Duh in poslušni so njegovim hrepenenjem.

2556 Nenavezanost na bogastvo je potrebna za vstop v nebeško kraljestvo. “Blagor čistim v srcu” (Mt 5,8).

2557 Človek hrepenenja pravi: “Hočem gledati Boga.” Žejo po Bogu uteši voda večnega življenja (prim. Jn 4,14).