1731 Svoboda je v razumu in volji zakoreninjena zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da vzpostavimo tako sami od sebe premišljena dejanja. S svobodno voljo vsakdo razpolaga s seboj. Svoboda je v človeku moč za rast in zorenje v resnici in dobroti. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, našo blaženost.

1732 Dokler se ni dokončno ustalila v svoji poslednji dobrini, ki je Bog, vključuje svoboda možnost izbirati med dobrim in zlim, torej možnost, da rastemo v popolnosti ali da omagamo in grešimo. Svoboda označuje v pravem pomenu človeška dejanja. Svoboda je vir hvaljenja ali grajanja, zasluženja ali zadolženja.

1733 Bolj ko delamo dobro, bolj postajamo svobodni. Resnična svoboda obstaja le v službi dobrega in v službi pravičnosti. Izbira nepokorščine in zlega je zloraba svobode in vodi v “sužnost greha” (prim. Rim 6,17).

1734 Svoboda naredi človeka odgovornega za svoja dejanja v tolikšni meri, v kolikršni so prostovoljna. Napredovanje v kreposti, spoznavanje dobrega in askeza povečajo gospostvo volje nad svojimi dejanji.

1735 Prištevnost in odgovornost za kako dejanje morejo zmanjšati ali celo odpraviti nevednost, nepazljivost, nasilje, strah, navade, čezmerna čustva in drugi psihični ali družbeni dejavniki.

1736 Vsak neposredno hoteni dej se prišteva njegovemu povzročitelju.

Tako Bog vpraša Adama po grehu, storjenem v vrtu: “Kaj si storil?” (1 Mz 3,13). Podobno pravi Kajnu (prim. 1 Mz 4,10). Prav tako pravi tudi prerok Natan kralju Davidu, potem ko je prešuštvoval z Urijevo ženo in dal umoriti Urija (prim. 2 Sam 12,7-15).

Dejanje more biti posredno prostovoljno, kadar izhaja iz zanemarjenja tistega, kar bi bil človek dolžan poznati ali storiti, npr. nesreča zaradi nepoznavanja cestnih predpisov.

1737 Učinek more (sme) biti dopuščen, ne da bi bil s strani storilca dejanja hoten, npr. izčrpanost matere ob vzglavju bolnega otroka. Slab učinek se ne prišteva, če ni bil hoten niti kot cilj niti kot sredstvo dejanja; tako smrt, ki si jo človek nakoplje, ko pomaga komu v nevarnosti. Da se slab učinek prišteva, je potrebno, da ga je bilo mogoče predvidevati in da ima tisti storilec možnost, da se mu izogne npr. v primeru, ko voznik v pijanosti do smrti povozi človeka.

1738 Svoboda se udejanja v odnosih med ljudmi. Vsaka človeška oseba, ki je ustvarjena po božji podobi, ima naravno pravico, da jo drugi ljudje priznavajo kot svobodno in odgovorno bitje. Vsi dolgujejo vsakomur to izkazovanje spoštovanja. Pravica udejanjanja svobode je zahteva, ki je neločljiva od dostojanstva človeške osebe, zlasti še v nravnih in religioznih stvareh (prim. VS 2). To pravico je treba tudi civilno priznavati in ščititi v mejah skupnega blagra in javnega reda (prim. VS 7).