1965 Nova postava ali evangeljska postava je tu na zemlji obstoječa popolnost božje postave, naravne in razodete. Evangeljska postava je Kristusovo delo in se izraža posebno v govoru na gori. Je tudi delo Svetega Duha in po njem ta postava postane notranja postava ljubezni: “Z Izraelovo hišo bom sklenil novo zavezo (...). Svoje postave bom dal v njihovega duha, v njihova srca jih bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo” (Heb 8,8-10, prim. Jer 31,31-34)

1966 Nova postava je milost Svetega Duha, dana vernikom po veri v Kristusa. Ta postava deluje po ljubezni, uporablja Gospodov govor, da nas uči, kaj je treba storiti, in zakramente, da nam priobčujejo milost, da to res storimo:

Kdor bo hotel pobožno in bistrovidno premišljevati govor, ki ga je naš Gospod izrekel na gori, kakor ga beremo v evangeliju sv. Mateja, ta bo nedvomno našel v njem popolno ustavno listino krščanskega življenja (...). Ta govor vsebuje vse zapovedi, ki so prikladne za usmerjanje krščanskega življenja (sv. Avguštin, serm. Dom. 1,1).

1967 Evangeljska postava “dopolnjuje” (Prim. Mt 5, 17-19), izboljšuje in presega staro postavo ter jo vodi do njene popolnosti. Evangeljska postava v blagrih dopolnjuje božje obljube, ko jih dvigne in naravna na “nebeško kraljestvo”. Obrača se na tiste, ki so pripravljeni z vero sprejeti to novo upanje: na uboge, ponižne, užaloščene, čiste v srcu, preganjane zaradi Kristusa, in jim tako začrtava presenetljiva pota božjega kraljestva.

1968 Evangeljska postava dopolnjuje zapovedi starozavezne postave. Govor na gori še zdaleč ne odpravlja nravnih predpisov starozavezne postave in ne zmanjšuje njihove veljavnosti, pač pa iz njih prikliče skrite moči in stori, da se iz njih dvignejo nove zahteve: evangeljska postava razodeva celotno božjo in človeško resnico starozavezne postave. Ne dodaja novih zunanjih zapovedi, marveč gre prav do tega, da prenovi korenino dejanj, srce, kjer človek izbira med čistim in nečistim (prim. Mt 15,18-19), kjer se oblikujejo vera, upanje in ljubezen, z njimi pa tudi druge kreposti. Tako evangelij privede postavo do njene polnosti s posnemanjem popolnosti nebeškega Očeta (prim. Mt 5,48), z odpuščanjem sovražnikom in z molitvijo za preganjalce po vzoru božje velikodušnosti (prim. Mt 5,44).

1969 Novozavezna postava prakticira dejanja bogoslužnosti: miloščino, molitev in post tako, da jih naravnava k “Očetu, ki vidi na skrivnem”, v nasprotju s teženjem, “da bi to videli ljudje” (Prim. Mt 6, 1-6,16-18). Njena molitev je “Oče naš” (Prim. Mt 6,9-13).

1970 Evangeljska postava vsebuje odločno izbiro med “dvema potema” (Prim. Mt 7,13-14) in dejansko izpolnjevanje Gospodovih besed (Prim. Mt 7,21-28); njen kratek povzetek je v zlatem pravilu: “Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim. To je namreč postava in preroki” (Mt 7,12) (Prim. Lk 6,31).

Vsa evangeljska postava obstaja v Jezusovi “novi zapovedi” (Jn 13,34), naj ljubimo drug drugega, kakor je on nas ljubil (Prim. Jn 15,12).

1971 Prav je, da Gospodovemu govoru pridružimo nravno katehezo apostolskega poučevanja, npr. Rim 12-15; 1 Kor 12-13; Kol 3-4; Ef 4-5 itd. Ta nauk z oblastjo apostolov predaja naprej Gospodovo poučevanje, zlasti še z razlaganjem kreposti, ki izvirajo iz vere v Kristusa in jih preveva ljubezen, glavni dar Svetega Duha. “Ljubezen naj bo brez hinavščine (...). Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo (...). Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, pomagajte svetim v potrebi, gojite gostoljubje” (Rim 12,9-12). Ta kateheza nas tudi nauči obravnavati primere vesti v luči našega odnosa do Kristusa in do Cerkve (Prim. Rim 14; 1 Kor 5-10).

1972 Novozavezna postava se imenuje postava ljubezni, ki stori, da delamo bolj iz ljubezni, katero navdihuje Sveti Duh, kakor pa iz strahu; imenuje se postava milosti, ker podeljuje moč milosti za to, da delujemo na osnovi vere in zakramentov; postava svobode (Prim. Jak 1,25; 2,12), ker nas osvobaja od obrednih in pravnih predpisov starozavezne postave, nas nagiblje, da delujemo spontano na pobudo ljubezni, in končno stori, da preidemo iz stanja služabnika, “ki ne ve, kaj dela njegov gospodar”, v stanje Kristusovega prijatelja, “ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta” (Jn 15,15), ali tudi sina-dediča (Prim. Gal 4,1-7.21-31; Rim 8,15).

1973 Poleg svojih zapovedi obsega novozavezna postava tudi evangeljske svete. Tradicionalno razlikovanje med božjimi zapovedmi in evangeljskimi sveti se opira na razmerje do ljubezni, ki je popolnost krščanskega življenja. Zapovedi so namenjene odstranjevanju tega, kar je nezdružljivo z ljubeznijo. Evangeljski sveti pa imajo za cilj
odstranjati to, kar utegne ovirati razvoj ljubezni, čeprav ji neposredno ne nasprotuje (Prim. sv. Tomaž Akv., s. th. 2-2,184,3).

1974 Evangeljski sveti razodevajo živo polnost ljubezni, ki ni nikoli zadovoljna, ker ni dala še več. Evangeljski sveti izpričujejo polet ljubezni in spodbujajo našo duhovno pripravljenost. Popolnost novozavezne postave obstaja bistveno v zapovedih ljubezni do Boga in do bližnjega. Evangeljski sveti nakazujejo bolj neposredna pota, pripravnejša sredstva, in jih je treba prakticirati v skladu s poklicanostjo vsakogar:

(Bog) noče, da vsakdo spolnjuje vse svete, ampak samo tiste, ki so primerni glede na različnost oseb, časov, razmer in moči tako, kakor zahteva ljubezen; kajti ljubezen je tista, ki kakor kraljica vseh kreposti, vseh zapovedi, vseh svetov in skratka vseh postav ter vseh krščanskih dejavnosti njim vsem podarja stopnjo, red, čas in vrednost (sv. Frančišek Sal., amour 8,6).

Na kratko

1975 Po Svetem pismu je postava očetovsko navodilo Boga samega, ki človeku predpisuje pota, ki peljejo v obljubljeno blaženost, in prepoveduje pota zla.

1976 “Postava je takšna naravnava razuma k skupnemu blagru, ki jo razglasi tisti, ki je zadolžen za skupnost” (sv. Tomaž Akv., s. th. 1-2,904)

1977 Kristus je cilj postave (Prim. Rim 10,4), on sam uči in naklanja božjo pravičnost.

1978 Naravna postava je takšna deležnost pri božji modrosti in dobroti, ki je dana človeku, oblikovanemu po podobi svojega Stvarnika. Ta postava izraža dostojanstvo človeške osebe in je podlaga za njene temeljne pravice in dolžnosti.

1979 Naravna postava je nespremenljiva, trajajoča skozi vso zgodovino. Pravila, ki to postavo izražajo, ostanejo v svojem bistvu veljavna. Ta postava je nujna podlaga za graditev nravnih pravil in civilne postave.

1980 Starozavezna postava je prvo stanje razodete postave. Njeni nravni predpisi so povzeti v desetih zapovedih.

1981 Mojzesova postava vsebuje več resnic, ki so razumu naravno dostopne. Bog jih je razodel, ker jih ljudje niso razbrali v svojem srcu.

1982 Starozavezna postava je priprava na evangelij.

1983 Novozavezna postava je milost Svetega Duha, prejeta po veri v Kristusa, delujoča po ljubezni. Jasno se izraža zlasti v Gospodovem govoru na gori in uporablja zakramente, da
nam priobčuje milost.

1984 Evangeljska postava dopolnjuje in presega staro postavo ter jo vodi k njeni popolnosti: njene obljube dopolnjuje z blagri nebeškega kraljestva, njene zapovedi s prenovitvijo korenine dejanj, to je srca.

1985 Nova postava je postava ljubezni, postava milosti, postava svobode.

1986 Razen zapovedi obsega nova postava tudi evangeljske svete. “Svetost Cerkve se na poseben način pospešuje z mnogoterimi sveti, ki jih Gospod v evangeliju predlaga svojim učencem, naj jih izpolnjujejo” (C 42).